Bhartrahari: Niti šatakam

KRITIKA BEDAKOV

1. Klanjam se Luči (Bogu), razsvetljeni, neskončni, nepogojeni s časom-prostorom, večni, popolni zavesti, ki je dosegljiva skozi izkušnjo pravega Jaza.

2. Zlahka bedaka se zadovolji, še lažje modrijane. Sam Brahma (Stvarnik) pa domišljavca zadovoljiti ne more; takega, ki bore malo (delčke) znanja premore.

3. Iz krokodiljih čeljusti je možno iztrgati dragulj, kakor tudi preplavati viharno morje. Še razdraženo strupenjačo si lahko vpleteš v lase, kakor da je roža. Zadovoljiti domišljavega bedaka pa je nemogoče.

4. Morda nekdo iz peska lahko iztisne olje, (ali pa) lahko se odžejaš s pitjem vode iz privida; med potovanjem lahko naletiš na rogatega zajca. Vendar zadovoljiti domišljavega bedaka je res nemogoče.

5. Če skušaš prevzgojiti hudobneža le s sladkostjo nektarja tvojega nasveta, si kakor tisti, ki kroti slona, mahajoč zgolj z lotosovim steblom, ali tisti, ki z lističi lilijinih cvetov poskusi zarezati diamant, ali osladkati slano morje s kapljo medu.

6. Brahma vsakomur je podaril poseben plašč, s katerim lahko zakrije se človekovo neumnost. Ta edinstvena lastnost, tako rekoč, ki vedno mu bo pri roki, je molčečnost. Nevednež, kadar z njo se odene, lahko v družbi učenjakov svojo slabost skrije.

7. Domišljavo prevzet z delnim znanjem, sem mislil, da vem vse, in na ta način bil zaslepljen, a ponosen kakor slon v deliriju (strasti). Srečujoč se z modrimi (ljudmi), zlagoma se mi je posvetilo, da znanje je kakor širni ocean. Ko opitost (me) je minila, kakor vročica, sem , o bedak, spoznal svojo pomanjkljivost znanja.

8. Četudi Indra, gospodar bogov, poleg stoji, pes zanj se ne meni, dokler grizlja obglodano kost, polno sline in mrčesa, nagnusno, smrdljivo. Podobno bednik ne bo nikoli upošteval nedostojnosti svojih ʻpridobitevʼ.

9. Z nebes se zliva Ganges na Šivovo glavo, od tam na visokogorje. Ko zapusti Himalajo, priteče na ravnice, da bi naposled ga objelo morje. Tako se Ganges stalno pretaka od višjega navzdol do nižjih ravni. Nalik tistim, ki s pojemanjem bistrosti padajo na tisoč načinov.

10. Z vodo se požar lahko pogasi in dežnik za zaščito pred soncem uporabi. Togotnega slona bo z jekleno gajžlo gonič umiril, kakor se s palico kravo in osla lahko. Šastre- sveti spisi, predpišejo lek za vse možne tegobe. Za bedaka domišljavega pa žal ni zdravila.

POHVALA MODRIH UČENJAKOV

11. Kdor ne goji književnosti in slikarstva, je v bistvu žival brez repa in rogov. Mogoče trave res ne grize, sicer pa življenje mineva mu_uuuuu kakor navadnemu govedu.

12. Komur ni do učenja in znanja ter se hkrati nemoralno obnaša in ni radodaren, zadržan, vsi ti (njemu enaki) brez vrlin in pravičnosti so pravzaprav živali v človeški preobleki in breme za zemljo.

13. Bolje je tavati po gorskih votlinah v spremstvu ljudi iz divjine kakor skupaj z domišljavim bedakom bivati v graščini Indre, gospodarja bogov.

14. Tudi takšne modrijane poznamo, ki so sposobni prenosa učenosti dodobra izobraženim (učencem), katerih govorica z usvajanjem svetih spisov postala je razločna in prefinjena. Če prvo omenjeni živijo v revščini, s tem kaže se neumnost vladarja tiste dežele, kajti modrijani celo brez bogastva svojo veličino obdrže. Prava vrednost dragulja se s slabo presojo površnega zlatarja nikakor ne zmanjša.

15. Znanje zares skrivni je zaklad. Nevidno je za lopova, medtem ko svojemu imetniku vedno podeli radost in srečo. Stalno raste, (niti ob zatonu dobe) nikoli ne presahne. O kralji, ob njih, ki imajo tovrstno znanje, pozabite na svoj ponos!

16. Zato ne obnašajte se nespoštljivo do razsvetljenih učenjakov, ki so spoznali najvišje dobro. Boginja obilja s svojo plehkostjo ne more zapeljati teh ljudi. Podobno, kakor razposajenega slona, katerega čelo (v predelu) ob sencah je potemnelo od pojanja, ni možno prikleniti s stebelcem lotosa.

17. Stvarnik Brahma lahko v svoji nenadni jezi labodu odreče užitek drsenja med plavajočimi grozdi lotosovih cvetov, vendar ga ne more prikrajšati za njegovo sposobnost ločevanja mleka in vode, po kateri je dobro poznan.

18. Niti biserna ogrlica se ne sveti kakor luna, pa tudi zapestnice osebe ne krasijo. Še očiščevalna kopel sijaja ji ne daje. Prav tako mazilo za telo (ni v okras), niti rože, pa tudi lasni okraski ne. Samo omikana govorica v resnici polepša človeka. Vse drugo okrasje zgubi svoj sijaj, edinole dragulj govora večno ostane dragulj med dragulji.

19. Znanje je zagotovo tisto najlepše pri človeku. Vredno ga je skrbno varovati. Zagotavlja razcvet, slavo in veselje. Znanje je učitelj (oziroma guru) vseh gurujev. Služi nam kot prijatelj v tujini. Znanje je Najvišji Bog. Ne bogastvo, marveč znanje je v okras kraljem. Brez njega človek je žival.

20. Če si vztrajen (potrpežljiv), kaj ti bo ščit? Če si jezen, kaj potem če so sovražniki tam, bodisi da ti je lastna jeza največji sovražnik? Če te sorodniki razkurijo, potem ne potrebuješ ognja za ogrevanje. Mar potrebuješ škatlico zdravil, če prijatelj dobri je ob tebi? (Po drugi strani) če padeš v slabo družbo, je kakor da bi padel v kačjo luknjo. Če imaš brezhibno čisto znanje, klasično bogastvo izgubi pomen, kajti znanje je neusahljivo bogastvo. Sploh potrebuješ zlatnino, če v srcu nosiš zaklad skromnosti? Komur muze so mile, mu ni za vladavino celotnemu kraljestvu.

POHVALA SAMOSPOŠTOVANJU IN MODROSTI

21. Kdor se spozna na medčloveške odnose, bo naravno uslužen, velikodušen, do sorodnikov, prijazen do služabnikov, primerno previden glede hudobnih, ljubezniv do plemenitih, do kraljev pa s posluhom je obziren, odkrit do učenih mož, preprosto neustrašen do sovražnikov, spoštljiv do starejših, z ženskami pa (bo ravnal) le po pameti. Ljudje s tovrstno veščino so podporniki sveta.

22. Druženje z modrijani prinaša mnogo tega: odpravlja umsko otopelost pri ljudeh, navdihuje resnicoljubno govorjenje, povzdiguje duha, odpravlja grešna nagnjenja, prebuja vest in širi osebni sloves na vse strani. Še kaj?

23. Slava dovršenim pesnikom, ki mojstrsko obvladajo svojo umetnost izraza in kompozicije v predstavitvi lastnih občutij. Njih nesmrtna oblika ni podvržena strašnim vplivom starosti in smrti.

24. Podeljevalec blaginje in zavetnik sveta, Bog, človeku, kadar se primerno mu pokloni, vse podeli – vrlega sina, predano ženo, širokogrudnega gospodarja, ljubeče prijatelje, poštene služabnike, spokojen um in čedno postavo, stanovitno bogastvo, na jezik položeno znanje.

25. Univerzalna pot do sreče, ki ne krši nobenih pravil in zapovedi kateri koli svetih spisov, sestoji iz: neodjemanja življenja drugim bitjem; neposeganja po njihovi lastnini; govorjenja resnice; občasnega podeljevanja miloščine skladno z lastnimi možnostmi; niti klepetave omembe katere koli mlade ženske, ki pripada drugemu moškemu; zajezitve lakomnosti, spoštljivega odnosa do duhovnih starešin, sočutja do vsega živega.

26. Gojiti pravično obnašanje; nikar se potegovati za usluge hudobnežev; izogibati se umazanim ʻposlomʼ celo za ceno smrti, nikdar prositi vbogajme prijatelja, ki trenutno zase nima dosti; slediti stopinjam velikih mož; celo v nesreči ohraniti svoje dostojanstvo in neomajnost; Plemenitim posameznikom nihče ni nikoli zaukazal te težke smeri, ki spominja na hojo po ostrini britve.

POHVALA TRDNOSTI

27. Četudi je star in betežen, onemogel od lakote, in čeprav je v res bednem stanju, v katerem mu telo ječi v zadnjih zdihljajih življenja, bo lev kljub vsemu ohranil dostojanstvo in veličino kralja živali. Mar bo začel jesti suho travo ta kralj divjine, ki lahko zdrobi slonjo betico in zagrize v njeno meso, da poteši svojo lakoto?

28. Pes se veseli koščka umazane volovske kosti, ki povrhu je še brez mesa, čeprav si z njo ne bo mogel potešiti svoje lakote. Lev pa se sprehodi poleg šakala, ki čepi na dosegu njegovih šap, in rajši napade slona. Na isti način človek trdnega značaja, čeprav morda je v stiski, ne izda svojega vrojenega dostojanstva in si zaželi tisto, kar je skladno z njegovo nravjo.

29. Pes se valja gospodarju pod nogami in maha z repom, razkazujoč svoj gobec in trebušček, da bi dobil želeni obrok hrane; gosposki slon pa, v nasprotju s tem, mirno čaka, in šele po predhodnem laskanju poje, kar mu je dano.

30. Kdo se znova ne rodi po svoji smrti, bodisi da gre za svet stalnega prerajanja? Samo on resnično je rojen, čigar rojstvo postane vzrok vzpona celotne družine.

31. Bodisi venec rož ali moder mož se lahko nahajata na dveh položajih: kraseč glave ljudi ali uvelo na tleh sredi džungle. (Podobno, kakor ima cvetna kita dvojno rabo, ljudem ovenča glave ali uvene, se tudi moder mož lahko znajde v teh položajih.)

32. Na nebu imamo pet ali šest spoštovanja vrednih planetov, denimo jupiter kot glavni, vendarle (pa vendar) rahu, moči željni grabežljivec, jih ne ogroža. Glej brat ! Demonski rahu, čeprav mu je ostala samo še glava, ob pravem času požira vladarja dneva in gospodarico noči, nikogar drugega.

33. Velikanka Šeša nosi vse svetove na svoji kačji glavi, mitološka želva prenaša jo na svojem hrbtu, ocean pa vse to skupaj ziba v lastnem naročju med pralajo, t.j. kozmičnim uničenjem. Ah, s kakšno lahkotnostjo mogočni vršijo velika čuda!

34. Bolje bi bilo za Mainaka, sina Himalaje, da ves ožgan podlegel bi plamenom ognjene krogle pod udarom strele gospoda Indre, kakor da zapustil je svojega očeta v težavah, in v iskanju lastnega zavetja raje skočil v morje.

35. Jaspis, čeprav neživ, se zasveti pod snopom žarkov. Kako bi sijajni mož, potemtakem, lahko bil prizadet ob žalitvah slišanih od drugih.

POHVALA BOGASTVU

36. Levji mladič, gnan s strastjo, napade slona. Plemeniti imajo neustrašnost v krvi (kot prirojeno nagnjenje) in mladost kot taka pri tem junaštvu ne igra nobene vloge. (op. Najsi) Naj gre kasta k vragu! Naj vrline še nižje zdrsnejo! Naj moralni značaj pade (navzdol) kakor v gorski prepad! Naj status sorodnikov zogleni v pepel! Naj Indra kot strela z jasnega sesuje naše junaštvo! Bogastvo šteje, kajti brez denarja so vse dobre lastnosti nič več kakor snop trave.

37. Kdor je bogat domnevno prihaja iz dobre družine. Pameten je, s šastrami izučen, poznavalec vrlin, ki jih pooseblja. Je čeden in dober govornik. Mar nimajo vse njegove vrline podlage v zlatu?

38. Kralja uničijo slabi svetovalci; puščavnika pa druščina; otroka razvajanje; svečenika (brahmina) opuščanje študija svetih spisov; družino pa neprimerno vedenje otrok; manire so uničene z razvadami; skromnost z vinom; zanemarjanje polja uniči pridelek; ljubezen usahne z odhodom v daljno tujino; brez izkazane naklonjenosti prijateljstvo zbledi; slabo gospodarjenje zavre napredek; imetje pa požreta razsipnost in brezbrižnost.

39. Usoda denarja je zapečatena, najsi ga dobrodelno razdajaš, porabiš za užitke ali pač izgubiš. Kdor se ne odloči za prvo omenjeni možnosti, se pravi da ga potrošiš zase ali za druge, ga bo naposled izgubil.

40. Obrušen dragulj, v boju ranjen heroj, od pojanja izčrpan slon, usahel potok s prihodom jeseni, bled lunin krajec, utrujena mladenka po ljubljenju. Čeprav so v tem stanju, njihova lepota nič ne pojema. Kar je podobno plemenitim dobrotnikom, ki med revne kot miloščino so svoje bogastvo razdali, in so še vedno sijajni.

41. Dokler človeka tare revščina, hrepeni po prgišču ječmena v dlaneh. Ko si opomore, mu je ves svet kakor travnata slama. Vrednost, majhna ali velika, materialnih stvari je, kot kaže, relativna glede na stanje lastnika. V bistvu nihanje njegove blaginje podceni ali preceni reči.

42. O kralj, če želiš sad te kakor krava plodne, rodovitne zemlje, sedaj zanjo skrbi kakor za telička. Vseskozi lepo jo neguj in obdeluj, potlej ti kakor drevo želja obrodila bo več kot dovolj sadov.

43. Politika kraljev je muhasta kot kurtizana: zdaj poštena drugič varljiva; na trenutke groba potem spet spravljiva; tako kruta kakor tudi usmiljena; nocoj morda radodarna a zarana pohlepna; vse bi zakockala ali zaklad pridobila.

44. Kaj koristi služiti takemu, o kralj, ki teh šestih vrlin ne pozna: ukazovalnost, slava, zaščita brahminov, darežljivost, uživanje, skrb za prijatelje?

45. Silno ali uborno bogastvo, karkoli je stvarnik zapisal o tvoji usodi, boš v celoti dobil ne glede, ali puščavo ali zlato goro Meru si izbral za svoje zavetje. Zatorej bodi potrpežljiv, človek, in z zavistjo ne glej na bogate. Vrč se enako napolni pri oceanu ali vodnjaku.

46. Komu ni jasno, da si ti, oblak, edini podpornik ptice čatake? Dobrotljivi, čemu potem čakaš na naše mile prošnje, ihtenje?

47. Prijateljica čataka. Pozorno poslušaj, kar imam za povedati. Na nebu je toliko mnogo oblakov, a po značaju vsi niso med seboj enaki. Nekateri izmed njih prepojijo zemljo z dežjem. V drugih se zgolj bliska in ne iztisnejo niti ene kaplje iz sebe. Zato ne moleduj za vodo pred vsakim oblakom, ki ga vidiš na nebu!

KRITIKA HUDOBNIH

48. Krutost, prepirljivost brez vzroka, poželenje po ženi ali denarju nekoga drugega, zavist do dobrih ljudi ali do svojih sorodnikov. Takšne so značilnosti hudobnih.

49. Zlobnežem se je treba izogniti, čeprav so morda učeni. Ali je z draguljem okrašena kača manj grozna?

50. Vse vrline dobrih ljudi so v duhu pokvarjencev takoj preobrnjene: lastnosti zmernega človeka pravijo otopelost; za njih hinavec je, kdor se posti ali drži zaobljub; junaški posamezniki so naenkrat neusmiljeni; pobožni v njihovih očeh so prevaranti; plemeniti kajpak le prevzetni; modrijani zaničevanja vredni; govorniki za njih so navadni blebetači; krotki ali prijazni pa mehkužci oz. klečeplazci.

51. Če nekdo je lakomen, kaj mu bo večja pregreha? Če rad obrekuje, kaj mu bo dodatna hiba? Če človek je iskren, kaj mu bo pokora? ČE imaš vrline, čemu potem obiskovati romarske kraje? Če spremlja te olika, kaj ti bodo prijatelji, najbližji? Če mož je učen, kaj mu bo denar? Kaj smrt bo njemu, ki ni na dobrem glasu? (Je sploh večja pregreha od tega, da nekdo je lakomen? Kaj je hujše od obrekovanja? Iskren človek ne potrebuje pokore……)

52. Luna, ki zbledi podnevi; spogledljivka, ki ni več mlada; ribnik, kjer lotosi so le povešeni; čeden mladenič, ki le blebeta; tak gospod, ki pretirano se ozira za denarjem; dober človek, ki ga vztrajno tepe revščina; hudobnež na kraljevem dvoru. Teh sedem trnov mi prebada srce.

53. Kralj, čeprav je mogočen, ki v lastnih nedrih nosi bes, nima nikogar (svojih prijateljev) ob sebi. Pazi! Plameni opečejo celo tistega, ki prižgal je žrtveni ogenj, če z dlanjo se mu preveč približa.

54. Kdor se drži zaobljube molka, je proglašen za mutca. Da je blebetav, posluša, kdor razločno govori. Če kdo preblizu stoji, je nesramen; če predaleč je, dobi etiketo sramežljivca. Če je mehkega srca, ga drugi štejejo za plašnega. Če je vihravo neučakan, je bržkone slabo vzgojen. V tem pogledu nadrejenim je težko služiti. Celo jogiji težko doumejo kako.

55. Ali je človek lahko sploh kdaj srečen pod vladavino takšnega nizkotneža, ki se razkazujoč vso svojo bedno naravo, ne spomni, kako je bil sam prikrajšan nekoč, preden je slučajno obogatel.

56. Prijateljstvo, ki ga nudita slab in dober človek, sta si medsebojno različna, na moč podobno dopoldanski in popoldanski senci. Tista dopoldanska je sprva dolga in se počasi krči, medtem ko je po drugi strani, popoldan, obratno, saj kratka opoldanska senca proti večeru postaja vse daljša.

57. Srna, riba in dobričina po naravi živijo od trave, vode in zadovoljstva. Brez njihove krivde in povsem brez razloga jih lovec, ribič in obrekljivec objestno preganjajo.

POHVALA DOBRIH LJUDI

58. Klanjam se tem brezmadežnim vzornikom, ki si želijo prijateljevati z dobrimi; ki cenijo vrline drugih; ki spoštujejo guruja; ki so žejni znanja; ki ljubijo svoje žene; ki se bojijo (škandalov) obsodbe javnosti; ki so predani Šivi; ki imajo nadzor nad seboj; in ki se izogibajo bližine hudobnih.

59. So neomajni v težavah, potrpežljivi ko gre za razcvet, dobri javni govorniki, junaški v boju, željni visokega položaja, poglobljeni v svete spise. Kot takšne spoznaj ljudi odlične!

60. Kdo jih je naučil hoditi po ostrini britve, te velike može, da znajo na skrivaj (brez pompa) darovati; do obiskovalcev biti gostoljubni; da, čeprav javno razglasijo usluge, ki so jih bili deležni, molčijo o svoji pomoči drugim; da bogastva ne skvarijo s ponosom; in da v pogovoru niso zaničljivi do ljudi?

61. Darežljivost je vrlina njihovih dlani; spoštovanje gurujev je vrlina glave (oz. glavna vrlina); izražanje resnice je vrlina ust; vrlina rok jih dela nepremagljive; čista vest je kakor vrli okras čistega srca; za usvajanje znanja šaster jim služi vrlina njihovih ušes. To okrasje pripada vsem, ki so po naravi takšni, čeprav niso premožni.

62. Če si želiš postati zares velik, vzgoji srce, da bo mehko kakor lističi razcvetenega lotosa, ko boš kopičil materialne dobrine; kadar pa mora premagovati pomanjkanje, po trdoti spominja na skalnato goro.

63. Na vroči ponvi voda brez sledu izpari, medtem ko se na lotosovem listu kapljice leskečejo kot biseri lepo. Podobno kakor se kapljica, če med pravo sezone pade v školjko ostriža, takoj spremeni v biser, prav tako se v ljudeh razvijejo lastnosti, bodisi dobre, sprejemljive ali slabe, glede na družbo, v kateri živijo.

64. Sin je tisti, zares, ki s svojimi dejanji osreči očeta. Ženska, ki želi svojemu možu samo dobro, je žena v pravem pomenu besede. Prijatelj, ki ostane enak v lepih in hudih časih, je resnični prijatelj. Vse troje bo dosegljivo, nekomu, kot nagrada za njegova dobra dejanja.

65. Ali je kdo na tem svetu, ki ne bi občudoval takšnega odličnega (obnašanja) človeka? Njega, ki izkazuje lastno ponižnost s hvaljenjem (vrlin) drugih ljudi; njega, ki oziraje na druge, na njihov uspeh, vrši svoje lastne naloge; njega, ki potrpežljiv je do psovk ali laži hudobnih ljudi.

66. Veje se sklonijo, ko drevesa obrodijo sadove, Gosti dežni oblaki drsijo nizko na nebu. Podobno, v dobi obilja plemeniteža ne prevzame ponos. Edinole tovrsten uslužen značaj vrlih ljudi odrešuje ta svet.

67. S poslušanjem svetih spisov naj bodo okrašena ušesa, namesto z uhani; z razdajanjem miloščine ozaljšaj dlani, namesto z zapestnicami; od dobrote naj se presvetli telo, namesto z nanosom mazila iz sandalovine.

68. Svetniki povedo, da pravi prijatelj soljudi odvrača od samovolje greha in jih spodbuja v smeri dobrih del; njihovih skrivnosti ne izdaja, rajši poudarja morebitne vrline; če so v stiski, jih nikoli ne zapusti, le darežljivo pomaga potrebnim.

69. Zaradi sonca se lotos razpre; luna osvetljuje preprogo vodnih lilij; oblak prostovoljno nepozvan razliva svojo vodo. Podobno, dobrotljivi na lastno pobudo pridno koristijo drugim.

70. Odlični posamezniki pozabljajo nase, razdajajoč se za dobrobit bližnjih; zmerneži služijo drugim, dokler s tem ne ogrozijo lastnih interesov; demoni v človeški preobleki so oni, ki zaradi lastne koristi škodujejo drugim. Kako naj sploh poimenujem tiste, ki povsem brez razloga uničujejo druge?

71. Ko se je mleko zmešalo z vodo, ji je že davno tega prepustilo svoje vsebovane lastnosti. Ko je videla vrenje in kipenje mleka, se je voda žrtvovala ognju, izparela. Sedaj ko je mleko videlo njeno agonijo, bi od bolečine najraje se prismodilo (skočilo v ogenj). Ali je potemtakem primerno doliti več vode mleku? V tem je smisel prijateljstva, dragi moji, kadar smo se pripravljeni žrtvovati drug za drugega.

72. Višnu počiva na gladini oceana. Na eni strani ima ob sebi svoje oboževalce, na drugi zgolj sovražnike. Gora pri gori, številne prav tako so v zavetju istega globokega vodovja. Ocean še silno uničujoč ogenj pogoltnil je. Hej, kako je širok in mogočen, da zdrži vse našteto breme.

73. Ena želva na hrbtu nosi težo celotnega sveta. Tudi zvezdi severnici lahko zaploskamo, ker okrog nje se vse (nebesna sfera) vrti. Po drugi strani pa večina bitij niti najmanj ne pomaga drugim. Ko se rodijo, so že kakor mrtvi. Podobni v smokvi ujeti osi, ki skuša leteti.

74. Omeji želje, goji potrpljenje, premagaj zablode in ne hlepi po zlu, govori resnico, zasleduj dobro in z vrlimi se druži; spoštuj modre, pomiri se celo s sovražniki; ohrani skromnost; hkrati pa čuvaj svoj sloves in bodi usmiljen do trpečih. Takšne so lastnosti dobrih ljudi.

75. Koliko plemenitih oseb obstaja, katerih misli, besede in dejanja so, tako rekoč, prepojena z nektarjem; po zaslugi katerih so trije svetovi zasuti z blagoslovi; ki celo malenkostne vrline drugih poveličajo do razsežnosti gore; katerih srca se zavoljo tega stalno širijo? Zelo malo, dragi moji, zelo malo jih je.

POHVALA STANOVITNOSTI

76. Ob mešanju mlečnega oceana je prišlo do izločanja draguljev neprecenljive vrednosti, vendar nezadovoljnih bogov to ni zaustavilo, da ne bi nadaljevali. Celo strup, ki se je izločil kasneje, jim ni odvzel poguma. Vztrajali so, dokler se ni pojavil nektar – končni produkt (njihovega dela). Na ta način močni in odločni nikoli ne odnehajo, dokler ne dosežejo svoje namere.

77. Izmed treh tipov ljudi se slabiči iz strahu pred morebitnimi ovirami nikoli ne lotijo iskanja modrosti; povprečneži kot naslednji se lotijo iste naloge, vendar že ob soočenju s prvo oviro odnehajo; odločni ljudje , ko se nečesa lotijo, pa vztrajajo do konca, četudi se stalno spotikajo na novih ovirah.

78. Na golih tleh ali na mehkem kavču si lahko uredijo svoje ležišče vsi tisti neomajnega duha. Lahko jejo kuhan riž ali morda, kdaj drugič, grizljajo zelišča. Lahko so odeti v cape, ob naslednji priliki pa v svilena oblačila. Nauk se glasi: nikar se ne ozirajte na drobna udobja ali pomanjkanje tega, kadar delo mora se opraviti!

79. Poznavalec pravil (pandit) lahko hvali ali žali stanovitne junake. Boginja sreče morda pride, morda jih zapusti. Že danes njihovo življenje ugasne ali šele čez tisoč let. Vendar navzlic temu ne skrenejo s poti pravičnosti.

MOČ USODE

80. Kača, obupana in vsa prestradan, leži zvita v košari. Ponoči v bližino miš zaide, pregrize košaro in skozi luknjo vanjo pade, naravnost v kačja usta. Kača si je potešila lakoto in potem skozi isto luknjo pobegnila na prostost. Človek, vse sprejmi potrpežljivo ! Saj pri vsakomur oboje, uspeh in poraz, sta nedvomno v rokah usode.

81. Posekano drevo spet vzbrsti, mlada luna spet odebeli. Tako premišljajoč in potolaženi razumevajoč svojo usodo, se modrijani ne žalostijo zaradi neuspehov.

82. Indra je bil poražen, četudi oborožen s strelo gromovito, z vojsko bogov ob strani, pod vodstvom Brihaspatija, in samim Višnujem zaveznikom; četudi v svojih jaslih imel je slona Airavato in utrjeno graščino v nebesih. Od Boga nam je usojeno, torej čemu bi se upirali tej nepremagljivi moči. Fej, vsi jalovi človeški napori.

83. Plešec, katerega teme je ožgano od sonca, urno išče senco, nakar jo slučajno najde pod palmo. Tam mu velik oreh pade na glavo in razčesne lobanjo. Običajno, nesrečneže spremlja smola, kamor koli gredo.

84. Če sem priča sončnemu in luninemu mrku ter ujetništvu kače in slona, pa tudi revščine pametnega človeka, upam trditi, da je usoda zares mogočna.

85. Brahma, božanski arhitekt, v smislu krone stvarstva na zemlji je ustvaril človeka, nosilca številnih vrlin. A dejstvu navkljub ga razmeroma kmalu uniči, ker dodeljeni vek življenja se vsakomur izteče. Ah, kako nespametno deluje usoda!

86. Pomlad ni kriva, da trnovo grmovje nima listov; sonce ni krivo, da sova podnevi ne vidi; dežni oblak ni kriv, da kapljice ne najdejo poti v kukavičje grlo. Le kdo bo to usodo, ki je vsem zapisana na čelu, lahko preobrnil?

POHVALA DELOVANJU

87. Slavim bogove (usodo). Vendar njim ukazuje Brahma. Torej molim k Brahmi, vendar ta nagrajuje upoštevajoč edino človekova dejanja. Če je tako, mar častiti stvarnika in usodo je brez pomena? Odslej slavim le primat dejanj, čigar vpliva niti Brahma ni sposoben zaobiti.

88. a) Kakor vešč lončar oblikuje kos gline, tako zločesta usoda vrti naš um na vretenu skrbi, ki se brez konca vrti pod taktirko težav. Kdo ve, kaj sledi?

b) Luna, Šivin naglavni okras, je ocean nektarja, učinkovitejša od vseh poživljajočih zdravil in bolj nadarjena od vsote stotih zdravnikov. Vendar kakor ob smrtonosni bolezni zbledi njen sijaj. Kdo sploh lahko pobegne tej kruti usodi?

c) Delček tkanine neba, s katerim se luna ponoči prekrije, soncu podnevi pripade. Uboga reveža, žal jima je usojeno, da si ga delita.

89. Slava karmi! Po njeni zaslugi je Brahma postal rokodelec tega vesolja; po njeni zaslugi je bil Višnu primoran preiti skozi 10 božanskih utelešenj; po njeni zaslugi se je Šiva znašel v koži potujočega prosilca miloščine, v roki držeč skodelo (iz) človeške lobanje; njej gre zasluga, da sonce, glej brez oddiha, ves ljubi dan roma po nebu.

90. Čedno telo ne prinese sadov, niti ugledna rodbina ali dober značaj , niti znanje in marljivo služenje. Samo skozi predhodno pokoro zbrane zasluge človek užije sadove; kakor drevo v godni sezoni.

91. Kjerkoli pač je, človek, v gozdu, na bojišču, sredi požara ali med kliko sovražnikov, najsi je v hribih ali ob morju, speč ali nor ali morda ogrožen s težavami. Vsa prejšnja dobra dejanja mu obetajo koristno pomoč.

92. Razkošne graščine, čudovite ženske, silno bogastvo, so le sad iz preteklosti (punja). Dokler boš dober ti bodo na razpolago, če pa ravnal boš grdo, se bodo razbežali, kakor niz biserov, kadar med ljubljenjem se strga vrvica.

93. Kakor modrijan stalno neguj božanske vrline; kajti na ta način hudoben človek postane dober, neumnež pa pameten; sovražniki so spet nam naklonjeni; nevidno lahko postane vidno; hipoma se strup v nektar spremeni. Po tej poti hodi, namreč rezultati tvojih dejanj bodo imenitni. O plemeniti! Zaman ne troši časa za silno naporno pridobitev krasnih darov! (čutnih užitkov).

94. Preden se lotiš nekega dejanja, najsi bo slabo ali dobro, skrbno premisli glede posledic. Sicer bodo zaradi neumne naglice njene strelice prebadale tvoje srce celo po smrti.

95. Kdor je obsojen, da nepošteno živi na zemlji, spominja na osebo takšno: ki kuha sezamova semena v posodi iz lazurnega kamna na ognju, zakurjenem iz sandalovine; ki orje zemljo z zlatim plugom, da bi posadil plevel; ki izseka nasad kafrovca, da bi gojil ceneno žito, primerno le za reveže.

96. Pogled njegove ljubimke, nalik ostrini puščice, srca mu ne razpara; ognjevito divja jeza ga ne more pogoltniti; tudi vseprežemajoči čutni svet ne. Odločen, neomajen mož je ta, ki je popolnoma obvladal vse tri svetove.

97. Čvrsta oseba bo kljub stalnemu zatiranju ostala pokončna. Kadar želiš pogasiti divji ogenj, njegovi plameni še zmeraj švigajo kvišku.

98. Veliko bolje je, da to telo zgrmi z zasneženega vršaca in ga robate skale zdrobe, ali da strupenjača ugrizne to dlan ali da le-to ogenj ožge, kakor postati sprijena oseba.

99. Komur je lastno vedenje najpomembnejša stvar na svetu, zanj ogenj kakor led je hladen; ocean, zdi se, kakor puščavski potoček; gora kakor majhen kamen; lev pa krotek kakor srna; kača mu je kakor cvetna kita; in strup kot curek nektarja.

100. Silna veličina je poudarjena z okrasjem uslužnosti; junaštvo z nadzorovanim govorom; znanje ob pomoči potrpljenja; sloves ovenčan je s ponižnostjo; bogastvo s primernim darovanjem; askeza z obvladovanjem jeze; gospodovalnost denimo z odpuščanjem; religiozni praksi pa poštenje je v okras. Ah, zapomni si, da zgledno obnašanje je najlepši okras kogar koli.