Bhartrahari: Šringara šatakam

1. Klanjam se velikemu gospodu Kupidu, ki je sijajne kozmične vladarje: Šivo, Brahmo in Višnuja naredil za hišne pomočnike, služabnike svojih lastnih žena, zapeljivih (ženskih) oči. Opis njihovih velikih dosežkov se izmika besedam, kajti njihova narava je vzvišena in božanska.

2. Nasmešek, ljubezniv izraz na licu, sramežljivost, zapeljivi pogledi vstran, sladko gostoleče besede, zavistna jeza, elegantni telesni gibi, in še bi lahko našteval izraze ljubezni, s katerimi ženska svojega izbranega moškega vklene v verige.

3. Pretkano trzanje obrvi in pomenljivi pogledi skupaj s sramežljivim mehkim glasom ter nasmeškom, polnim ljubezenskega napoja, in hojo – zmes elegance in lahkoživosti. Karkoli ženskam služi v okras, hkrati deluje kot njihovo skrivno orožje.

4. Ves prostor povsod naokoli, zdi se, kakor (vodna) planjava cvetočih modrih lotosov, prepojenih z (erotičnim) nabojem Kupidovih pogledov, včasih v družbi igrivih obrvi, zdaj s pridihom sramežljivosti, zdaj drhteč, pa zopet le izneverjenih (od ljubezni) in polnih naivne miline.

5. Obraz nalik ljubkosti lune, nič manj ljubke oči, kakor da so, lotosom v posmeh, njihov ten prekaša barvo zlata v navezi s črnimi kodri, še lepših od temnih dreves v bližini. Njihove dojke ljubke kakor slonje glave, obilno zadnjico za dopolnilo ter očarljivo sladko govorico, vse to okrasje je narava podarila mladenkam.

6. Dokaj pomenljivi nasmeški ljubeznivi, očesni izrazi kot zmes nedolžnosti in odtenka ljubezni, besede z ustnic in začetki zapeljive hoje, brstenje mladostne miline. Je sploh kaj, čemur manjka očarljivosti pri godni mladenki?

7. Kaj je najboljši prizor za poznavalca lepote? Sijaj ljubezni na obrazu mladenke s srnjimi očmi. Kaj je najslajši vonj, ki naj ga poduha? Zagotovo dah njenih ust. Kaj najslajše zveni? Njena govorica. Kaj vrhunski je okus? Med njenih rožnatih ustnic. Česa se je najprimerneje dotakniti? Njenega telesa. O čem naj razmišlja mladenič z dobrim okusom? O njeni brsteči mladosti in o vsem, kar spominja nanjo v celotni Naravi.

8. Pri gležnjih in tudi okrog pasu poplesava nakit, ovešeni dragi kamni sladko žvenketajo. Ob teh mladih gospodičnah še labodici lahko je nerodno. Le kdo ni ujetnik takšnih pogledov, od katerih duh vsakogar je začaran, kakor da gledal bi zbegane, preplašene srnice.

9. Žafranova pasta na koži, prek rožnih dojk gor in dol poskakujoči biseri, nanizani na ogrlici, ob spremljavi zvoka nagležnjic lotosova stopala vabijo labodji um, naj jim sledi. Pritegnjen z ljubkostjo njene hoje (drže, koraka), na tem svetu pravzaprav ni nikogar, ki ga ženska ne bi ujela.

10. Kot šibkejši spol jih ‘zlagano’ opišejo veliki pesniki. Kako lahko oznaka šibkosti (abalar) velja zanje, deviške gospodične, ki so osvojile velike, plemenite, vsega zmožne bogove, kot je Indra na primer, in jim z zapeljivimi pogledi zvezale dušo?

11. Resnično gospod Kamadeva (Kupid) je poslušen suženj in služabnik, in to v pravem pomenu besede, tistih lepih gospodičen, ki imajo zapeljive obrvi. Kajti kadar koli se te lepotice v kogar koli zagledajo, Kamadev vanj brž izstreli svojo puščico.

12. O mladenka vitke postave. Tvoji lasje so speti (kakor nadzorovani čuti jogija). Do ušes so razprostrte tvoji oči (dosegle so obalo oceana znanja – Veda šruti). V notranjosti tvojih ust čisto beli zobje so častni gosti. Te tvoje polne dojke vselej nosijo biserno ogrlico (mukta), kakor da bi opisovale stalno počivališče osvobojenih vidcev Brahmana (mukte), ki so prosti stisk in spon samsare. Čeprav po svoje deluje zares mirno, nas tvoj stas vznemirja, v naših srcih vzbudi najgloblje strasti.

13. O čudovita ženska, kakšno izjemno lokostrelsko veščino prikazuješ, ko brez puščic zadeneš tarčo moškega srca, zgolj s tetivo.

14. Prižgane svetilke, plameneči ogenj, skupaj s sijem sonca, lune in zvezd preženejo temo, vendar brez ljubezni srnjih oči zame temačen je svet.

15. Njene nabrekle dojke (sežejo v sfero) onkraj meja, njene vselej nestanovitne oči, njene pogosto trzajoče obrvi, njene nežne, strastno pordečele ustnice so vir bolečine mojega srca. Vendar zakaj bi ta pas dlačic, ki Kupid sam ga je pobarval kakor niz srečnih znamenj, najbolj očarljivega videza, po sredini telesa umeščen, (zakaj meni bi) povzročal žgoč občutek, vročico?

16. Z obrazom ljubkim kakor luna, s črnimi lasmi in kakor lotos rdečimi dlanmi sije, kakor da je polna različnih draguljev.

17. S težkimi (Guru) dojkami, s sijočim luninim obrazom (Bhasvat), s počasnima nogama (Šani) nalik planetom, zdi se, razsvetljena.

18. Moj um! Zakaj te skrbi, ali so ženske dojke čvrste, zadnjica res čudovita in obraz privlačno lep? Če želiš uživati v teh stvareh, delaj dobro in vzgoji vrline, brez katerih človeku ni dano z njimi se zabavati.

19. Svež vonj in ljubkost vzbrstele mladosti, začetki strastne in goreče seksualne igre, naboj ljubezni, ki ukrade srce z vseskozi prenavljajočo strastjo, je tisto, kar zagotavlja Kupidovo zmagoslavje; tovrstni neopisljivi čari žensk s srnjimi očmi so nadvse učinkoviti.

20. Skrivno ljubezensko čebljanje srnjeokih žensk, obloženo s sladkostjo ljubezni, navdihnjeno z globoko naklonjenostjo, polno čustev, mehko izrečeno, prežeto z iskrenostjo in še več strasti je neopisljiva moč, ki ukrade nam srce.

21. Neka postavno vitka ženska je potovala in počivala v senci temnih dreves, zastirajoč lunine žarke s slečenim ogrinjalom v roki, ki sicer prekrivalo bi njene dojke.

22. Dokler je ne vidimo, si jo želimo le videti. Ko smo jo videli, si želimo le sladkosti njenega objema. Ko se ženska z dolgim pogledom znajde v našem objemu, si močno želimo popolne združitve obeh teles.

23. Jasminov naglavni venček, cvetovi se odpirajo, mazilo iz zmesi žafrana in sandalovine prav kar nanešeno na telo, vinjenost objemov v predelu pod pasom; vse to nudi resnična nebesa. V svetih spisih opisana nebesa so zgolj drugotna.

24. Žena, ki prihaja iz odlične družine, nudi najboljše zadovoljstvo pri spolnosti. Njeno vedenje je takšno, da z “ne”, “ne” se najprej brani možate strasti, kmalu zatem si sama zaželi nežnosti, nakar sramežljivo dovoli, da jo moški osvaja. Postopoma jo mine potrpežljivost ter z vnemo in ljubeznivimi pogledi pokaže svojo bistrost v prikritih gibih, nazadnje pa prosto nudi ‘vsiljivcu’ zadovoljstvo, da prime dele njenega telesa in uživa.

25. Zagotovo mora biti srečen mož, ki okuša medene ustnice žene med počitkom na njegovem trebuhu. Njeni odišavljeni lasje so razpuščeni in skuštrani, oči na pol priprte, na utrujenem licu se svetlikajo znojne kapljice, ki jih je rodil napor ljubezenske igre.

26. Polnost spolnega užitka izdajajo njene med viškom ekstaze zaprte oči, neme znanilke sladke prevzetosti, njuna obojestranska presežna radost pa stvar naredi še bolj razvidno.

27. Zelo neprimerno in v časovnem nasprotju je, kadar se (moške) strasti razplamtijo v pozni starosti. Podobno neprimerno je, da ženske živijo in si želijo spolnih odnosov v letih, ko njihove dojke so že povešene.

28. O kralj, moj gospodar! Svojim željam nihče ne pride do konca, saj širne so kot ocean. Kaj koristi še tako silno bogastvo, ko mladost, čas potešitve strasti, zapusti to telo? Vrnit se moramo domov, ko se željne oči preljubih soprog veselijo našega prihoda, preden starost zabriše njihovo ljubkost.

29. Na tem svetu ni ničesar slabšega od mladosti – zibke neštetih težav, bivališča nezdravih strasti, vira bede enak tisočim peklom, semena utvar, gostega obroča oblakov, ki zastira inteligenco meseca (uma), najljubše Kupidove prijateljice, ko povzroča in razkriva vedno nove nezdrave želje.

30. Redek je veliki mož, sreče mile, čigar srce ni prežeto s strastjo sveže mladosti, ki je deževni oblak za drevo seksualne ljubezni, vrelec pohotne želje po ljubezenski igri, Kupidov dobri prijatelj, ocean medene zgovornosti, kakor tudi polna luna z žarki, ki jih vneto srkajo oči mladenke vitke postave in zares sijajnega duha.

31. Kako bi plemeniti umni možje ponoreli za tem bednim posvetnim življenja samsare, v katerem se kot služabniki morajo klanjati ničvrednim kraljem, če ne zaradi deklet? Strastni so apetiti po dotiku teh lepotic, katerih razkošni sijaj je enak vzhajajoči luni, katerih ljubke oči so kot lotosi, katerih pozlačeni pasovi žvenkljajo v zvoku zlatnikov in katerih golo opasje grozi, da se bo zlomilo pod težo bujnega oprsja.

32. Kateri mislec, če za dušo na voljo so mu himalajski vršaci, s sidhami poseljene votline, drevesa s polomljenimi vejami, ker obnje Nandi je drgnil svoja pleča, ter s skalovjem, v katerega se Ganges zaletava, bi to zavrgel? Kateri mislec bi onečastil svojo glavo s priklanjanjem ničvrednim gospodarjem, če en zaradi žensk z očmi plahih srnic, ki kakor ostre strelice prebadajo njegovo srce?

33. O samsara, posvetno materialistično življenje! Tvoja pot bi se kaj kmalu končala, če ženske, ki ljubko mežikajo – čemur težko se je upreti – se ne bi vmešale. (Če ne bi bilo žensk, ki ljubko mežikajo, se pravi resne ovire, zlahka bi te preprečkal kaj kmalu.)

34. Bodisi z ostrim kamnom odreži snop svete trave (kuša), zelene kakor bambusovi listi, in gozdni srni ga ponudi ali pa mladenki daj betelove liste, bele kakor lica gospodičen (iz plemena) Šaka, ki po sredi lic kažejo raze tvojih rožnatih nohtov.

35. Četudi so predmeti čutnih užitkov brez vrednosti, ker po koncu uživanja postanejo grenki. Četudi se jih zavrže kot odvratne, ker jih vedno spremlja toliko zlih posledic. Če si cenjen učitelj vedante, sem jaz podpornik pesnikov, ki uživajo v lepih stvaritvah.

36. Kakorkoli že, na tem svetu ne obstaja večja vrlina od pomoči drugim, v tej posvetni zgodbi pa hkrati nič ljubšega od žensk kot lilij sinjeokih.

37. O silni mož, zavrzi vse predsodke in ne oziraje se na meje dostojnosti, po premisleku, z gotovostjo povej: »Ali naj si poiščemo zavetje na gorskem pobočju ali na ženski zadnjici pod strastnim vplivom Kupida?«

38. V tej posvetni samsari, bežni kakor sanjske predstave, a grenki glede posledic, sta za učene in modre posameznike le dve poti: svoje življenje lahko preživijo bodisi radostno plavajoč v sladkih pritokih nektarja znanja o Brahmanu in spremljajočem užitku, ali pa ga preživi v družbi ljubkih gospodičen, ko jih objemajo, njihove bujne dojke in zadnjico, ter nežno in prijetno gladijo vzdolž njihovih udov.

39. Najsi oseba počiva na bregovih svetega Gangesa, ki bodo izbrisali vse grehe, ali na ljubkem oprsju mlade deklice, ki ukrade srce.

40. Čemu dolgoveziti v tovrstnih iracionalnih pomenkih? Za moža obstajata le dve alternativi:
1 .mladost lepotice, ki si vneto želi spolne igre, ob spodbudi mladega vina in pod težo masivnih dojk.
2. osamljena gozdna senca.

41. O posvetni človek! Resnično povem ti, brez kančka pristranskosti. Resnica, ki dobro drži v vseh sedmih svetovih. Ne obstaja ničesar ljubšega in prijetnejšega od ženske z veliko ritjo, ki pa je hkrati odgovorna za toliko bede kakor nič drugega.

42. Kako hude so posledice lažnih utvar! Celo učeni možje ob presežku užitka izgubijo tla pod nogami in začno opisovati žensko meso, ki je pravzaprav skupek umazanije, z izrazi občudovanja kot »Ti si ljubezen moja, z očmi črne lilije, z obilno mehko zadnjico, s pokončnimi in bujnimi prsmi nad popkom, s kakor lotos ljubkim obrazom in finimi obrvmi.«

43. Ko se spomnimo nanjo, povzroči ljubezensko vročico; ko jo vidimo nam zamegli čute, ko pa se je dotaknemo, nas omami. Kako lahko rečemo, da je (za nas) preljuba ali najdražja?

44. Dokler je na vidiku, se topi od sladkosti. Ko nam izgine izpred oči, četudi le za ovinek, žge ljubimčevo srce še huje od smrtonosnega strupa.

45. Z izjemo te ženske z obilno zadnjico, ni drugega nektarja in tudi strupa ne. Kadar je v družbi, je ovijalka ambrozije. Taista ženska, kadar je ločena, postane strupena ovijalka.

46. Ženska je kakor vrtinec dvomov, dom nesramnosti, prenaseljeno mesto vražjih dogodivščin, velik skupek napak, dežela stoterih prevar, zapore pristopa v nebesa, mesto v peklu, zbiralnik vseh zvitosti in hlinjenosti. Kdo je iznašel to past v podobi ženske, ta strup, ki je navidezno sladek kakor nektar?

47. Ta luna ne nebu ni zares postala ženski obraz, pa tudi črni liliji nista privzeli obliko njenih oči. Seveda, njeno vitko telo ni izdelano iz zlata. Pesniki ponujajo njen lažni opis, da posledično celo razumni človek izpade bedak, ki bezlja za ženskim telesom iz kože, kosti in mesa.

48. Ljubka milina ženskih pogledov, njene hoje in drugih gibov je ženskam prirojena, vendarle spodbudi strast v srcu bedaka ( ki ocenjuje, da so prej našteti izrazi pokazatelji njene naklonjenosti). Podobno čebela brenči okrog lotosa, pritegnjena z njemu naravno rdečino (zmotno zamenjujoč rdečkast odtenek - raga, ljubezen – za ljubezen do nje).

49. Obraz te vitke ženske, ki presega ljubkost polne lune in je izredno lep, koder ustnice hranijo med. Prav ta obraz prepoln sladkosti kakor sezonsko sadje, bo po izteku tega obdobja (sezone lepote) postal grenak in neprijeten kakor strup.

50. Če se ne želiš utopiti v oceanu samsare, stoj daleč proč od te ženske reke z vijugavimi pasovi (dlačic) pod popkom, katerih čari so kakor vrtinec, s pokončnim in bujnim oprsjem, ki spominja na ptičji par čakravah, ki ždi na produ, z njenim obrazom, ljubkim kakor lotosi v reki, te ženske reke, ki je lepega videza, a znotraj nje leži kruto srce.

51. Z nekom se zaljubljeno pogovarjajo. Ljubeznivo pogledujejo proti drugim. V srcu pa negujejo tretjega, ki jim je zares drag.

52. Moj prijatelj, umakni se daleč proč od plamenečega ognja ženskih pogledov, od naravno sprijene, strupene kače, imenovane ženska, ki se priplazi zakrinkana z igrivo milino. Za moškega, katerega piči katera koli druga kača, obstaja zdravilo za strup. Mantra jogiji (ki lahko nevtralizirajo kačji strup) brezupno dvignejo roke od poskusa rešiti moškega, kateremu je bistra ženska vbrizgala strup ljubezni.

53. Ribič Kupid na široko vrže svojo mrežo v ocean samsare in, z uporabo ženske vabe, vanjo hitro privabi moške ribice, ki koprnijo po njenih ustnicah, ter jih speče v ognju ljubezni – bolezni.

54. O popotniški um! Ne tavaj po gozdu ženskega telesa s kakor gora bujnim oprsjem; tamkaj preži ropar Kupid.

55. Rajši vidim, da me piči dolga zvijačna kača, lepo rjavo obarvana in polna strupa, kakor da me poželjivo gleda ženska podobnih lastnosti.

56. Gorje, pretentalo me je petero lopovov, se pravi moji čuti, izdajajoč se za prijatelje – dobrotnike, v resnici so zavedli me v skušnjave, tako mi pravijo: »Tu imaš sladko glasbo, sladek ples, sladko pijačo, sladek vonj in te dojke ti nudijo najslajši dotik.«

57. Vnetje ljubezni, ki paralizira zavest, ni ozdravljivo z mantro – zakletvami, niti z lekom in niti stotnija različnih vedskih obredov ga ne pokonča. Ker povzroči občutja v duhu in telesu, pogosto onesposobi ude, razdivja oči in še pospremi z omotico v glavi.

58. Kdo si lahko predstavlja kakršno koli navezanost na kurtizano, ki prodaja svoje telo za drobiž kakor trgovsko blago sleporojenemu ali umazani stari pokveki ali kmečkemu neotesancu ali gobavcu.

59. Ta kurtizana je grmada ljubezni, plameneča z gorivom lepote, na kateri sta žrtvovani mladost in lastnina poželjivih mladcev.

60. Kateri v solidni družini rojeni mož bi lahko poljubil kurtizanine nežne, mehke ustnice, če so še tako očarljive, saj so okusile slino vlačugarjev, vojakov, tatov, igralcev in šarlatanov?

61. V ženskih ustih leži med, to da v njenem srcu je le strup. Zato se njene ustnice sesa, medtem ko se njene nedri, predel srca, ploskne z zapestjem.

62. Samo oni so hvalevredni, v duhu katerih ni skušnjav po lepoticah dolgih pogledov, obilnih dojk, ponosnih na svojo mladost, in s tremi pasovi kakor ovijalka vijugavih dlačic pod pasom.

63. O mlado dekle, stoj! Zakaj razsipavaš svoje počasne poglede, v ljubezni priprte? Zaman boš potrošila svojo bolečino. Sedaj smo povsem novi ljudje. Naša mladost je minila in hrepenimo po džungli. Naša strast je povsem izsušena. Na svet skupaj s skušnjavami tega gledamo kot na navadno slamo.

64. Vendar ta mladenka stalno k meni obrača oči, ki so bolj ljubke od črnih lilij. Kaj misli s tem početjem? Moja pohota je ugasnila. Topel plamen, dehteč iz Kupidovih strelic, je pogasnil. To ubogo dekle pa še vedno ne bi odstopila od poskusov zapeljevanja.

65. O Kupid, čemu utrujaš svojo roko z glasnim nategovanjem svojega loka? O kukavica, čemu se zaman oglašaš s svojim jokavim melodičnim glasom? O ljubko dekle, dovolj tvojih bistrih, finih, sladkih, z ljubeznijo prepojenih pogledov. Sedaj sem poglobljen v sladki nektar meditacije na Gospoda z luninim krajcem prepoznanega, s poljubi mojega uma.

66. Če dve osebi združuje ljubezen, potem tudi ob ločenosti njunih teles zaradi razdalje ali odsotnosti, lahko trdimo, da sta združena in ne ločena.

67. Kadar pa pride do psihičnega odpora, četudi le enostranskega, bo fizični stik zgolj porodil željo po takojšnji ločitvi.

68. Ko se popotnik po dolgi odsotnosti vrača domov, na nebu vidi oblake, znanilke zime, zaradi česar si premisli, češ: »Kakšna korist bo od tega, če grem domov? Če je videle te oblake, bo predraga bodisi izdihnila od obupa ali neustrašno živela. V prvem primeru ni dobro, da hodim tja po njeni smrti. V drugem primeru tudi ni dobro iti, ker s tem da še živi, izdaja, da me ne ljubi dovolj.«

69. O modrijan! Odreci se stikom z ženskami in trenutnih užitkov s tega naslova, hipno razblinjenih. Usmeri svojega duha na stalno povezanost s sočutjem do nesrečnih in naklonjenostjo do dobrih ljudi. Teh plemenitih sopotnic (maitri  in karuna sta obe ženskega spola) ne nadomesti z druščino žensk, kajti niti njihove obilne dojke, ovešene z nakitom, niti njihova zadnjica, kjer odzvanjajo opasani zvončki, te ne bodo rešili, ko boš trpel v peklu.

70. Kadar je dober človek zaposlen z jogijsko vadbo, se pravi ima svoja um in razum dodobra ukročena, medtem ko se v srcu sladko preliva univerzalna ljubezen, čemu bi se potem brigal za prijetne ženske pomenke ali za med z njihovih ustnic ali za njihov kot luna sijoč obraz ali za sladko omamen dah ali za strastno igro v objemu melonastih dojk.

71. Ko smo tavali v temi nevednosti, ki jo tvorijo sence noči po zaslugi Kupida, se nam je zdelo, da ves svet izpolnjen je z ženskami. Zdaj ko sem ozdravljen vseh »ljubezenskih vnetij«, zahvaljujoč se uporabi mazila duhovne modrosti,  moje do ustrezne ravni razvite oči vidijo vse tri svetove kot Brahmana.

72. Ta duhovna luč bo svetila znotraj čvrstih ljudi samo toliko časa, dokler sij poželjivih ženskih pogledov na zmoti in pogasi te čiste luči.

73. Celo med poznavalci Ved se občasno pojavijo vrle zamisli glede prihodnjega opuščanja navezanosti na ženske. Kdo premore moč ločiti se od zadnjic črnolasih žensk z bleščavo rdečih koral na trebušnem okrasju?

74. Zlagan učenjak je ta, ki (pod pretvezo brezstrastnosti) prezira mlada dekleta. S tem goljufa tako sebe kakor tudi druge, ker so sad pokore, ki jo predlagajo šastre, torej nebesa, tudi tamkajšnje nimfe.

75. Obstajajo pogumni možje, ki lahko razčesnejo betico slona med pojanjem; prav tako so nekateri, ki so vešči ubijanja divjih levov, ko se spopadejo z njimi; vendar pa jasno povem v navzočnosti pogumnih mož, da so tisti, ki lahko zavladajo Kupidu, zelo redki.

76. Človek lahko sledi poti pravičnosti, obvladuje svoje čute, ostaja skromen in se ogiba sramoti, le dokler tarče njegovega uma ne zadenejo s Kupidovim lokom izstreljene silno močne puščice poželjivih pogledov mlade lepotice, torej lok obrvi napet do ušes na krilih počrnjenih očesnih vek.

77. Celo v šastrah načitan človek, mojster niti šastre, zakonodaje in zrele modrosti, ni samoumevno primeren za doseganje (višjih) svetov blaginje, kajti zvite ženske obrvi in ljubke oči služijo kot ključ za odpiranje peklenskih vrat (zanj).

78. Shiran in na eno oko slep pes, skupaj s pohabljeno taco in gluhimi, razcefranimi uhlji, poln mrčesa in gnojne krvi, in sedeč na svojih ranah, sestradan in kripav, s tesno vratnico, zdirja za psico. Kupid ne omahuje niti, ko mora udariti po najbolj udarjenih.

79. Tiste neumneže, ki opustijo nežnejši spol, Kupidove izvoljenke in dajalke vseh užitkov, ki bi si jih lahko želeli, in sledijo poti priznanih sanjasijev, Kupid kruto kaznuje s tem, da jih naredi bodisi gole (digambara) ali obritoglave (mundi) ali s petimi čopi las (pančašikha) ali zlepljenih las (džata) ali kot potujoče menihe, ki s skodelico iz lastnih dlani beračijo hrano.

80. Celo veliki rišiji, denimo Višvamitra in Parašara, ki živijo od zraka, vode ali drevesnega listja, so bili, zgolj gledajoč prelepe ženske obraze, pognani v delirij strasti. Če bi ljudje, ki se hranijo z riževimi jedmi, z obilico ghija, mleka in jogurta, lahko obdržali svoje čute pod nadzorom, potem bo pogorje Vindhje lahko lebdelo nad oceanom.

OPIS LETNIH ČASOV

81. Blagi vetrc, ponesi vonj cvetočih rož. Nežni poganjki listov ljubko krasijo drevesne veje. Kukavice prekipevajo od sladke strasti, ki bodri njihove samce. Obrazi mladih žensk, mesečeve lepote, so tu in tam ozaljšani s kapljicami potu. Le kaj na Zemlji se ne polepša s prihodom pomladi?

82. Ta pomladna doba povzroči bolečino pri ločenemu paru ljubimcev, tako s sapico Južne Malaje kakor tudi z nejasnim, zaljubljenim oglašanjem kukavice. Prejoj, sredi nesreče je celo nektar grenak in nevaren ko strup.

83. Te čudovite pomladne noči darujejo zadovoljstvo očem in umu nekoga, ki mu, potešenemu po združitvi, godi sladka družba svoje soproge. Poleg sliši sladko kukavičjo melodijo in uživa v svetli mesečini, med minevanjem časa v družbi bardov. Tistim, katerih ljubimke so daleč proč, pa prinašajo bolečino.

84. Planjava rož se zdi kakor žareč žrtveni ogenj, v katerega so, tako rekoč, darovana ženska srca, ločena od svojih ljubimcev, ki so odpotovali v daljne dežele. Kukavice poželjivo gledajo mangovce. Južni vetrc iz Malajskega hribovja, zelenega doma sandalovine, navdan z vonjavo sposojeno od mladih cvetov, nežno pihlja, da bi odpravil utrujenost in gorkost soparnega dne.

85. Neomajni ponos mladenke, ki zavrača moško osvajanje, se lahko ohrani le, dokler ne začne pihati sapica z vonjem po sandalovini.

86. Le kdo ne občuti spomladanske lahkotnosti, ko je ozračje širom naokoli preplavljeno z vonjem šopov mangovih listov in cvetov, poleg opitosti čebel s sladkim medom?

87. Gospodične, katerih dlani so odišavljene z najčistejšo vodo iz sandalovine, igrivi vodometi ob hišah, sladkobno dišeče rože, svetla mesečina, opojne ovijalke, nežna sapica in bele terase palač; vse to stopnjuje čutne želje v poletni dobi.

88. Samo srečniki se lahko preko poletja predajo tem užitkom: sladki vonjavi cvetnih kit, vetru pahljače, mesečini, cvetnemu prahu, svežini bazenov, čistemu vinu, lepim oblačilom in lepookim deklicam.

89. Snežno bele hiše, jasna mesečina, obraz ljubljene gospodične, dišeča sandalovina, vonj cvetnih šopkov vznemirjajo ljubimčevega duha. Vendar hkrati nimajo nobenega učinka na tiste, ki gojijo odpor do posvetnih užitkov.

90. Le kdo ne čuti zadovoljstva deževne sezone, ki ima vse lastnosti mladostnice: zbuja poželenje, nosi vonj po jasminu, prepolna težkih oblakov (v prispodobi nabreklih in visoko stoječih dojk).

91. Z oblaki prekrito nebo, zemlja vsa v poganjkih, vetrovi-prinašalci vonja po svežem jasminu, po vrtovih razlega se pavji krik; vselej polno ljubezenskega koprnenja je vzdušje pri moških, bodisi ločenih od svojih ljubljenih žena ali v njihovi družbi.

92. Zgoraj lebdijo brezštevilni oblaki. Širom naokrog radostno poplesavajo pavi, po hribih s pokrivalom oblakov. Zemlja dehti od poganjkov mladih rastlin. Kam neki vrgel bi svoj pogled popotnik?

93. Kako naj ženske, ločene od svojih ljubimcev, preživijo deževne dni, ko tu se bliska in tam opojno diši cvetlica ketaka, na eni strani rjoveči oblaki in plešoči pavi na drugi?

94. Ponoči, ko je temno kakor v rogu, da niti za ped ni možno postopati naokoli, zraven pa dež lije iz oblakov, ki s svojim gromom ponosno delajo hrup, ti zlati bliski napolnijo ženska srca; z mešanico radosti in bolečine mislijo na svoje ljubimce, ki hitijo domov.

95. Kako naj ljubimec zapusti svojo hišo na deževni dan, ko njegova lepooka gospa drhti od mraza, pri čemer se čvrsto oklepa njega, soproga? Hladen veter, pršenje kapljic, blažita utrujenost po občevanju. V družbi ljubljene žene še zli dnevi srečnika postanejo dobri.

96. Gotovo ima smolo, kdor po polnoči, opit z vinom in dokaj utrujen, žejen od burnega občevanja, ne spije hladne in bistre jesenske vode, kakor mesečina sijoče v bakreni posodi, na osamljeni teresai palače, katero mu prineso slabotne ženine roke, prav tako utrujene po občevanju.

97. V vlažni pozni jeseni srečnež leži notri, zadovoljno objet z nabreklimi dojkami svoje žene, ki žveči betelov list. S kratkimi premori jo raznoliko ljubkuje, odeto v škrlatna oblačila in namazano z zmesjo žafrana in pižma, po pojedini jogurta, mleka in ghija.

98. V tistem letnem času, ko so čebele najsrečnejše, ker se kunda in prijanga razcvete prav tedaj, in domujejo v panju v zavetju velikega drevesa Paridžata, upogibajočega v hladnem vetru, skupaj s pršem rosnih kapljic. Če mladenič nima sreče, da ga lepooka ženska čvrsto stisne s toplimi dojkami, ki vsaj za hip preženejo hlad rosnih kapljic, dolga noč bo zanju kakor pekel.

99. Med zimsko sezono vleče veter, posnemajoč poželjivca med občevanjem. Kajti dlake na njegovih prsih stojijo pokonci, veter pa mu poljublja obraz s pomočjo vihravih las . Njuno igro spremlja zvok drgetavih ustnic, podoben tistemu stokanju med občevanjem, pri čemer hlad stresa mu stegna in rit, ko lahno ogrinjalo telesa veter ponese v zrak.

100. Če so ti čutni predmeti nepomembni ali morda takšni, da nas oddaljijo od cilja opustitve sveta, ali če jih ljudje obsojajo kot vir vsega hudega, kljub vsemu so vplivni in nepopisno močni; celo tiste, ki so dosegli visoko duhovno znanje, namreč uspejo zavojevati.