Preden je smiselno spregovoriti o zdravju in o praktičnih naravnih pristopih, |
OGLED TE POVEZAVE JE BISTVEN> Nenasilje je ključ do zdravja, ubijanje je bližnjica do smrti.>
Kultura : tukaj se bom oprl na zapis iz knjige - svetovne uspešnice, dandanes zelo popularnega azijskega avtorja, ki je v poglavju Kraljestvo Rame in neomadeževanost Site zapisal naslednjo modrost: |
ta odsek prouči in oslika proces nastanka človeške družbe skozi udomačenje narave in discipliniranje uma |
|
Spopad med bogovi in demoni poteka na vertikalni ravni, borba med področji nad in pod zemljo. Spopad med ljudmi in pošastmi pa poteka na horizontalni ravni — med kulturo in naravo oz. divjino. Rakšase, kot tudi asure, so ponavadi označeni kot demoni. Vendar primernejša beseda zanje bi bila barbari ? posamične duše (džive), ki sledijo zakonu džungle, v hindujskih spisih imenovanemu matsja njaja oziroma kodeks rib. V skladu s tem zakonikom velja močnejši zmaga, velika riba požre malo ribico. Ta zakon ne prizanaša šibkim, nemočnim in zatiranim. Samo brutalnejši lahko preživi. Medtem ko je kodeks matsja njaje prikladen za živali, pa ni primeren za ljudi, ker ljudje kot taki imajo razum — z uporabo katerega lahko disciplinirajo gonji narave kot sta spolnost in nasilje ter na ta način ukrotijo nagon dominacije nad šibkejšimi. Za ljudi (manav), potomce Manu-ja (Adama), se pričakuje, da bodo sledili zakonu dharme. Ta kodeks temelji na vlogah in odgovornosti. Vsako (človeško) bitje veže dolžnost. Pomaga ustvariti prostor, koder lahko uspevajo celo najšibkejši. << slednji izraz je najkrajša definicija kulturnosti ) V človeškem krogu, je spolnost sprejemljiva znotraj zakonske zveze zaradi nadaljevanja vrste; nasilje pa je dovoljeno le kot obramba. Rakšase ne spoštujejo ureditve zakonske zveze. Za njih je nasilje sredstvo za vladanje svetu. V epu Ramajana predstavljata zakon dharme Rama in Sita, medtem ko Ravana in Surpanaka ponazarjata zakon divjine. |
Zato vsakdo, ki ima vsaj malo soli v glavi, lahko razume, zakaj je v očeh razvitejših |
|
Korona virus: Kaj nam narava sporoča skozi ta človeški |
|
Najprej seveda razliko med človekom na eni strani oz. ravni ter prašiči, opicami in psi na drugi strani lestvice razvoja. Navezujoč se na zgornji zapis o kulturi, hitro lahko odkrijemo vzporednice in enkrat za vselej potegnemo ločnico med človekom in živaljo. ▼▼ |
Ko rečem človek, tukaj tudi dobesedno mislim na človeka, ki ni zgolj žival v človeškem telesu. Za tako imenovano zahodno mentaliteto je promiskuiteta ponavadi celo opevana kot izraz svobode, ženske emancipacije in ponos Don Žuanov. Korona epidemija človeštvu skozi pravila socialne distance želi dopovedati, da človek ni pes ali svinja, ki brez sramu občuje na cesti, ali v blažji obliki izmenjuje slino (in s tem viruse) med poljubljanjem, kar javno na cesti, kar sicer spada v sfero pristne intimnosti, nikakor pa to ni predstava za javnost. Kakor pač želi prikazati Holywoodska kultura, kjer se barbarski milijonarji, zvezdniki, poročajo in ločujejo, skačejo čez plot in po viru užitkov oponašajo prej naštete živali, katerim se zadovoljstvo dogaja zgolj na ravni (NEZDRAVE) prekoračitve čutnih dražljajev. Seveda je ravno svobodna spolnost nekaj, kar nekako ne sovpada s pojmom resnične kulturnosti in tukaj bi se barbari lahko marsikaj naučili od zares kulturnih narodov, katerim je telesni vidik uporaben za evolucijo (značaja in humanosti) le toliko, kolikor je pod zelo prečiščenim vodstvom razuma in srca, v prid razvoju zavesti v smeri božanskih odlik in ne padcu v blato živalskih nagonov. Ta zadeva zadeva tako mlado in staro, čeprav je mladina v svojem iskanju (lažne) sreče in užitkov bolj ranljiva za pojav barbarskih pred-, izven- in ob- zakonskih razmerij. ŽIVELA KORONA za nov rod ljudi (homo sapiens civilis), ki so širom planeta že domala izumrli. |
Torej ločnica: žival-človek-božanstvo, bi morala biti jasna. Zgoraj navedena spoznanja, |