Kalidasa:

 

MEGHADUTAM  ( oblak sel )

 

Purva Megha          ( zgodnejši oblak )

 

Prevedel  Rajko  Jerama  ( l. 2012 )

 

कश्चित्कान्ताविरहगुरुणा स्वाधिकारात्प्रमत्तः
शापेनास्तंगमितमहिमा वर्षभोग्येण भर्तुः
यक्षश्चक्रे जनकतनयास्नानपुण्योदकेषु
स्निग्धच्छायातरुषु वसतिं रामगिर्याश्रमेषु

 

kaśčit kāntā viraha guruṇā svādhikārāt pramattaḥ
śāpena astaṃ gamita mahimā varṣa bhog
jeṇa bhartuḥ / /
jakṣaś čakre džanaka-tanajā snāna puṇja udakeṣu
snigdhaḥ čhājā taruṣu vasatiṃ rāmagiri āśrameṣu // 1.1 //

 

Nek Jakša[1], ki gospodar ga je preklel,
ker zanemarjal svojo je dolžnost,
izgnan je bil za celo leto proč od žene ljubljene.

V hribovju ašram Ramagiri mu ponudil je zavetje,

gosta drevesna senca je služila kot uteha

poleg posvečene reke, mesta Džanakine[2] kopeli.

 

तस्मिन्नद्रौ कतिचिदबलाविप्रयुक्तः कामी
नीत्वा मासान्कनकवलयभ्रंशरिक्तप्रकोष्ठः
आषाढस्य प्रथमदिवसे मेघमाश्लिष्टसानुं
वप्रक्रीडापरिणतगजप्रेक्षणीयं ददर्श

 

tasminn adrau katičid abalā viprajuktaḥ sa kāmī
nītvā māsān kanaka valaja bhraṃśa rikta prakoṣṭhaḥ /
/
āṣāḍhasja prathama divase megham āśliṣṭa sānuṃ
vapra krīḍā pariṇata gadža prekṣaṇījaṃ dadarśa // 1.2 //

Po mnogih mesecih (hiranja in objokovanja) na tistem hribu,

zares daleč od preljube, ves oslabel je strastni mož,

zlate zapestnice z njegovih rok zdrsele so.

[ Glej kako lep prizor! ]

Na prvi dan meseca Ašadhe[3] uzrl je greben,

obdan z oblakom, tako podobno mogočnemu slonu,

ki se igrivo drgne ob zemljo.

तस्य स्थित्वा कथमपि पुरः कौतुकाधानहेतोतः

अन्तर्बाष्पश्चिरमनुचरो राजराजस्य दध्यौ
मेघालोके भवति सुखिनो ऽप्यन्यथावृत्ति चेतः
कण्ठाश्लेषप्रणयिनि जने किं पुनर्दूरसंस्थे


tasja sthitvā katham api puraḥ kautuka ādhāna hetoḥ
antar bāṣpaḥ čiram anučaro rādža rādžasja dadhjau /
/
megha āloke bhavati sukhino 'pi anjathā vṛtti četaḥ
kaṇṭhāśleṣa praṇajini džane kiṃ punaḥ dūra saṃsthe // 1.3 //

 

Stoječ tam, soočen z vzrokom[4] svojega nemira, hrepenenja,

Kuberov lakaj ves zamišljen brzdal je solze.

Vendar po posredovanju Kame[5], boga ljubezni,

celo srečnim srce poskoči, ko dežni oblak se jim prikaže.

Kaj šele, če njihovi želeni predaleč so, da bi jih tesno objeli?

 

प्रत्यासन्ने नभसि दयिताजीवितालम्बनार्थी
जीमूतेन स्वकुशलमयीं हारयिष्यन्प्रवृत्तिम्
प्रत्यग्रैः कुटजकुसुमैः कल्पितार्घाय तस्मै
प्रीतः प्रीतिप्रमुखवचनं स्वागतं व्याजहार

 

pratjāsanne nabhasi dajitā džīvita ālambanārthī
džīmūtena sva-kuśalamajīṃ hārajiṣjan pravṛttim /
/
sa pratjagraiḥ kuṭadža kusumaiḥ kalpitā arghāja tasmai
prītaḥ prīti pramukha vačanaṃ svāgataṃ vjādžahāra // 1.4 //

Mesec Šravan[6] se je približal.

V skrbeh za počutje svoje ljubljene je zrl v oblak,

ko misel radostna ga je obšla: »Ta ji ponesel bo vesti o meni.«

Potem za dobrodošlico sveže cvetove Kutadže je obral,

da z njimi obdarovani oblak je bil počaščen.

Brž cenjenega prišleka je toplo pozdravil

in še vprašal po njegovemu počutju.

 

धूमज्योतिःसलिलमरुतां संनिपातः क्व मेघः
संदेशार्थाः क्व पटुकरणैः प्राणिभिः प्रापणीयाः
इत्यौत्सुक्यादपरिगणयन्गुह्यकस्तं ययाचे
कामार्ता हि प्रकृतिकृपणाश्चेतनाचेतनेषु


dhūma džjotiḥ salila marutāṃ saṃnipātaḥ kva meghaḥ
sandeśārthāḥ kva paṭukaraṇaiḥ prāṇibhiḥ prāpaṇījāḥ /
/
iti autsukjāt aparigaṇajan guhjakas taṃ jajāče
kāmārtā hi prakṛti kṛpaṇāḥ četana ačetaneṣu // 1.5 //

[ Neverjetno, kajne? ]

Inteligentna bitja so primerni prenašalci sporočil,

iz dima in vetra, ognja in vode grajen oblak pač ne.

[ Zmedenega uma ]

V silnem hrepenenju Jakša zaupal njemu je nalogo.

Nič čudnega da, kdor je od ljubezni slep,

ne razloči med tem, kar živo je in kar ni.

 

जातं वंशे भुवनविदिते पुष्करावर्तकानां
जानामि त्वां प्रकृतिपुरुषं कामरूपं मघोनः
तेनार्थित्वं त्वयि विधिवशाद्दूरबन्धुर्गतो ऽहं
याच्ञा मोघा वरमधिगुणे नाधमे लब्धकामा


džātaṃ vaṃśe bhuvana vidite puṣkara āvartakānāṃ
džānāmi tvāṃ prakṛtipuruṣaṃ kāmarūpaṃ maghonaḥ /
/
tena arthitvaṃ tvaji vidhivaśāt dūra bandhuḥ gato 'haṃ
jāčñā moghā varam adhiguṇe na adhame labdha kāmā // 1.6 //

Poznam tvoja ugledna rodova Puškare in Avartake[7],

in vem, da si na položaju Indrovega odposlanca.

Po želji se preoblikuješ. Radodaren si.

V dneh zle usode, ko moja draga je nedosegljiva,

le tebe prosim za uslugo.

Saj plemenitašu namenjena zahteva, čeprav zavrnjena,

je vrednejša od tiste, ki za nas usliši jo nizkotnež.

 

संतप्तानां त्वमसि शरणं तत्पयोद प्रियायाः
संदेशं मे हर धनपतिक्रोधविश्लेषितस्य
गन्तव्या ते वसतिरलका नाम यक्षेश्वराणां
बाह्योद्यानस्थितहरशिरश्चन्द्रिकाधौतहर्म्या


saṃtaptānāṃ tvam-asi śaraṇaṃ tat pajoda prijājāḥ
saṃdeśaṃ me hara dhanapati krodha viśleṣit-asja /
/
gantavjā te vasatiḥ alakā nāma jakṣeśvarāṇāṃ
bāhja udjānasthita hara-śiraḥ čandrikā dhauta harmjā // 1.7 //

 

Pred mučno pripeko nudiš nam zavetje.

O milost vode, ponesi sporočilo moji dragi,

od nekoga, ki razjezeni Kubera ga je pregnal.

Pojdi v Alkapuri, kjer Jakše[8] uspešno živijo!

Tam so graščine osvetljene, saj mesec krasi čelo Šive,

ki zunaj na vrtu prebiva.

त्वामारूढं पवनपदवीमुद्गृहीतालकान्ताः
प्रेक्षिष्यन्ते पथिकवनिताः प्रत्ययादाश्वसन्त्यः
कः संनद्धे विरहविधुरां त्वय्युपेक्षेत जायां
स्यादन्यो ऽप्यहमिव जनो यः पराधीनवृत्तिः


tvām ārūḍhaṃ pavana padavīm udgṛhīta alkāntāḥ
prekṣiṣjante pathika vanitāḥ prati jājāta āśvasantjaḥ /
/
kaḥ saṃnaddhe viraha vidhurāṃ tvaji upekṣeta džājāṃ
na sjāt anjo 'pi aham iva džano jaḥ parādhīna vṛttiḥ // 1.8 //

Leteč na krilih vetra,

deležen boš pogledov soprog odhajajočih potnikov.

Z vršički kodrov se igrajo, prepričane v njihovo vrnitev.

Kdo drug na trpečo ženo bi pozabil, tik preden se uliješ,

razen mene v jetniških okovih, ko daleč sem od nje.

 

त्वां चावश्यं दिवसगणनातत्परामेकपत्नीम्
अव्यापन्नामविहतगतिर्द्रक्ष्यसि भ्रातृजायाम्
आशाबन्धः कुसुमसदृशं प्रायशो ह्यङ्गनानां
सद्यः पाति प्रणयि हृदयं विप्रयोगे रुणद्धि


tvāṃ ča avaśjaṃ divasa gaṇanā tatparām eka patnīm
avjāpannām avihatagatiḥ drakṣjasi bhrātṛdžājām /
/
āśābandhaḥ kusuma sadṛśaṃ prājaśo hi aṅganānāṃ
sadjaḥ pāti praṇaji hṛdajaṃ viprajoge ruṇaddhi // 1.9 //

Ker neovirano lahko potuješ, zagotovo boš našel svakinjo,

ki zvesto prešteva dneve komaj živa.

Srce ženske je kakor nežna roža,

pod težo ločenosti hitro oveni,

upanje na skorajšnje snidenje ga oživlja.

मन्दं मन्दं नुदति पवनश्चानुकूलो यथा त्वां
वामश्चायं नदति मधुरं चातकस्ते सगन्धः
गर्भाधानक्षणपरिचयान्नूनमाबद्धमालाः
सेविष्यन्ते नयनसुभगं खे भवन्तं बलाकाः १०


mandaṃ mandaṃ nudati pavanaḥ ča anukūlo jathā tvāṃ
vāmaḥ ča ajaṃ nadati madhuraṃ čātakas te sagandhaḥ /
/
garbhādhāna kṣaṇa paričajāt nūnam ābaddhamālāḥ
seviṣjante najana subhagaṃ khe bhavantaṃ balākāḥ // 1.10 //

 

Ugoden vetrič poganja te lahno naprej.

Na tvoji levi čatake[9], polne radosti,

žgolijo sladko pozdravno melodijo,

občudujoč tvoj očarljiv obraz.
V paritveni maniri samice žerjavov

v poravnanih linijah čez nebo[10] letijo,

tako da čutiš pahljanje njihovih peruti.

कर्तुं यच्च प्रभवति महीमुच्छिलीन्ध्रामवन्ध्यां
तच्छ्रुत्वा ते श्रवणसुभगं गर्जितं मानसोत्काः
कैलासाद्बिसकिसलयच्छेदपाथेयवन्तः
संपत्स्यन्ते नभसि भवतो राजहंसाः सहायाः ११


kartuṃ jat ča prabhavati mahīm ut śhilīndhrām avandhjāṃ
tat śrutvā te śravaṇa subhagaṃ gardžitaṃ mānasotkāḥ /
/
ā kailāsād bisa kisalajaḥ čheda pātheja vantaḥ
saṃpatsjante nabhasi bhavato rādžahaṃsāḥ sahājāḥ // 1.11 //

Grmiš, in gobe vzklijejo.

V lastnem obilju se zemlja razkaže.

V labodjem spremstvu poletiš vse do Kailaša[11].

Te kraljevske ptice, ki lotosove mladike, popotni živež,

s kljuni držijo, po Mansarovarju[12] hrepenijo.

 

आपृच्छस्व प्रियसखममुं तुङ्गमालिङ्ग्य शैलं
वन्द्यैः पुंसां रघुपतिपदैरङ्कितं मेखलासु
काले काले भवति भवतो यस्य संयोगमेत्य
स्नेहव्यक्तिश्चिरविरहजं मुञ्चतो बाष्पमुष्णम् १२


āpṛčhasva prija sakham amuṃ tuṅgam āliṅgja śailaṃ
vandjaiḥ puṃsāṃ raghupati padaiḥ aṅkitaṃ mekhalāsu /
/
kāle kāle bhavati bhavato jasja saṃjogam etja
sneha vjaktiḥ čira virahadžaṃ muñčato bāṣpam uṣṇam // 1.12 //

 

Za slovo objemi goro[13], drago prijateljico,

ki na svojih pobočjih nosi Ramove sledi.

Ljudje od vsepovsod jih častijo.

Leto za letom, kadar jo obiščeš,

ljubezen izkazuje ti, preliva solze,

ko sreča dolgo izgubljenega prijatelja.

 

मर्गं तावच्छृणु कथयतस्त्वत्प्रयाणानुरूपं
संदेशं मे तदनु जलद श्रोष्यसि श्रोत्रपेयम्
खिन्नः खिन्नः शिखरिषु पदं न्यस्य गन्तासि यत्र
क्षीणः क्षीणः परिलघु पयः स्रोतसां चोपभुज्य १३


margaṃ tāvat śṛṇu kathajataḥ tvat prajāṇānurūpaṃ
saṃdeśaṃ me tadanu džalada śroṣjasi śrotrapejam /
/
khinnaḥ khinnaḥ śikhariṣu padaṃ njasja gantāsi jatra
kṣīṇaḥ kṣīṇaḥ parilaghu pajaḥ srotasāṃ ča upabhudžja // 1.13 //

Najprej bom opisal pot, o Megha11,

ki bo ugodna za tvoje potovanje.

Ko končam, prisluhni mojemu sporočilu,

ki je prijetno za uho.

Kadar koli boš utrujen, odpočij se na vršacu.

Kadar pa izčrpan boš, postoj ob slapu,

in s čisto vodo se poživi.

 

अद्रेः शृङ्गं हरति पवनः किं स्विदित्युन्मुखीभिर्
दृष्टोत्साहश्चकितचकितं मुग्धसिद्धाङ्गनाभिः
स्थानादस्मात्सरसनिचुलादुत्पतोदङ्मुखः खं
दिङ्नागानां पथि परिहरन्स्थूलहस्तावलेपान् १४


adreḥ śṛṅgaṃ harati pavanaḥ kiṃ svit iti unmukhībhiḥ
dṛṣṭa utsāhaś čakita čakitaṃ mugdha siddhāṅganābhiḥ /
/
sthānāt asmāt sarasa ničulāt utpata udaṅmukhaḥ khaṃ
dik-nāgānāṃ pathi pariharan sthūla hasta avalepān // 1.14 //

Zgrožene so preproste ženske siddhe[14],

pogledujejo navzgor in se sprašujejo:

»Kaj vetrovi odnašajo gorske vrhove?«

Nad nasadi sočnih ničul  že ploveš proti severu,

čredam divjih slonov se izmakni,

pretnji njihovih obilnih rilcev.

 

रत्नच्छायाव्यतिकर इव प्रेक्ष्यमेतत्पुरस्ताद्
वल्मीकाग्रात्प्रभवति धनुःखण्डमाखण्डलस्य
येन श्यामं वपुरतितरां कान्तिमापत्स्यते ते
बर्हेणेव स्फुरितरुचिना गोपवेषस्य विष्णोः १५

 

ratnaḥ čhājā vjatikara iva prekṣjam etat purastāt
valmīkāgrāt prabhavati dhanuḥ khaṇḍam ākhaṇḍalasja /
/
jena śjāmaṃ vapur ati-tarāṃ kāntim āpatsjate te
barheṇ iva sphurita ručinā gopa veṣasja viṣṇoḥ // 1.15 //

 

Iz hriba termitov (Valmīkāgrā) pred teboj se odsek mavrice[15]

podobno kači kvišku vije in se blešči kakor diamantna gruda.

Ogrinja tvojo temno silhueto, jo zares polepša.

Zato izgledaš ko modropolti Višnu v pastirski[16] preobleki,

okronan s pavjim perjem v lesku mavrice.

 

त्वय्यायत्तं कृषिफलमिति भ्रूविकारानभिज्ञैः
प्रीतिस्निग्धैर्जनपदवधूलोचनैः पीयमानः
सद्यःसीरोत्कषणसुरभि क्षेत्रमारुह्य मालं
किंचित्पश्चाद्व्रज लघुगतिर्भूय एवोत्तरेण १६


tvaji ājattaṃ kṛṣiphalam iti bhrū vikāra anabhigjaiḥ
prīti snigdhaiḥ džanapada vadhū ločanaiḥ pījamānaḥ /
/
sadjaḥ sīrotkaṣaṇa surabhi kṣetram āruhja mālaṃ
kiṃčit paśčāt vradža laghu gatiḥ bhūja eva utareṇa // 1.16 //

 

Čeprav nevešče mimike obrvi,

nedolžne kmetice z bežnimi pogledi, polnimi ljubezni,

vsrkale te bodo, ker krojiš obilnost žetve.

Tedaj za malenkost zahodno kreni čez planoto[17],

da sveže zorana, blago dišeča, polja s plohami obdariš,

potem spet proti severu obrni.

त्वामासारप्रशमितवनोपप्लवं साधु मूर्ध्ना
वक्ष्यत्यध्वश्रमपरिगतं सानुमानाम्रकूटः
क्षुद्रो ऽपि प्रथमसुकृतापेक्षया संश्रयाय
प्राप्ते मित्रे भवति विमुखः किं पुनर्यस्तत्थोच्चैः १७


tvām āsāra praśamita vana-upaplavaṃ sādhu mūrdhnā
vakṣjati adhva śrama parigataṃ sānumān āmrakūṭaḥ /
/
na kṣudro 'pi prathama sukṛta apekṣajā saṃśrajāja
prāpte mitre bhavati vimukhaḥ kiṃ punaḥ jastatthoččaiḥ // 1.17 //

 

Ko pogasiš gozdne požare s svojimi nalivi,

utrujen se zatečeš na vrh gore Amrakuta[18],

kjer brez dvoma skrbno boš sprejet.

Še neznatnež pretekle usluge pomni,

prijatelju v stiski hrbta ne obrne,

kaj šele takšen odličnik.

 

छन्नोपान्तः परिणतफलद्योतिभिः काननाम्रैस्
त्वय्यारूढे शिखरमचलः स्निग्धवेणीसवर्णे
नूनं यास्यत्यमरमिथुनप्रेक्षणीयामवस्थां
मध्ये श्यामः स्तन इव भुवः शेषविस्तारपाण्डुः १८


čhannopāntaḥ pariṇata phala djotibhiḥ kānana āmraiḥ
tvaji ārūḍhe śikharam ačalaḥ snigdha veṇī savarṇe /
/
nūnaṃ jāsjati amara mithuna prekṣaṇījām avasthāṃ
madhje śjāmaḥ stana iva bhuvaḥ śeṣa vistāra pāṇḍuḥ // 1.18 //

V črnini se ujemaš z barvo naoljenih las,

okoli gorskih vrhov tvojega postanka pa

sadovnjaki zrelih mangov rumeno žarijo.

Za nebeščanski par, ki v spoju vse to vidi,

prizor je vznemirljiv kot temna bradavička

na zaobljenih prsih zemlje, svetlorumenih.

 

स्थित्वा तस्मिन्वनचरवधूभुक्तकुञ्जे मुहूर्तं
तोयोत्सर्गद्रुततरगतिस्तत्परं वर्त्म तीर्णः
रेवां द्रक्ष्यस्युपलविषमे विन्ध्यपादे विशीर्णां
भक्तिच्छेदैरिव विरचितां भूतिमङ्गे गजस्य १९

 

sthitvā tasmin vanačara vadhū bhukta kuñdže muhūrtaṃ
toja-utsarga druta-tara gatiḥ tatparaṃ vartma tīrṇaḥ /
/
revāṃ drakṣjasi upala viṣame vindhjapāde viśīrṇāṃ
bhaktiḥ čhedaiḥ iva viračitāṃ bhūtim aṅge gadžasja // 1.19 //

 

Po kratkem oddihu v senci gaja,

ki gozdnim ženam vselej godi,

z manj vode odvihraj proti reki Reva[19],

ki ob vznožju gore Vindhja[20] se razliva.

Čez kamnit teren se peni, odzgoraj vidna,

kakor črte vzorca v pepelnati barvi,

narisane na slonov hrbet.

 

तस्यास्तिक्तैर्वनगजमदैर्वासितं वान्तवृष्टिर्
जम्बूकुञ्जप्रतिहतरयं तोयमादाय गच्छेः
अन्तःसारं घन तुलयितुं नानिलः शक्ष्यति त्वां
रिक्तः सर्वो भवति हि लघुः पूर्णता गौरवाय २०

 

tasjāḥ tiktaiḥ vana gadža madaiḥ vāsitaṃ vānta vṛṣṭiḥ
džambū kuñdža pratihataḥ ajaṃ tojam ādāja gaččheḥ /
/
antaḥsāraṃ ghana tulajituṃ na anilaḥ śakṣjati tvāṃ
riktaḥ sarvo bhavati hi laghuḥ pūrṇatā gauravāja // 1.20 //

Od padavin izčrpani, odžejaj se v rečnem toku.

Ta le zlagoma vijuga skozi džamunov [21] nasad,

vonj po divjih slonih ga prežema.

Poln vode boš vetru zlahka kljuboval.   

Izpraznjen nimaš dostojanstva,

izpolnjen pridobiš na teži.

 

नीपं दृष्ट्वा हरितकपिशं केसरैरर्धरूढैर्
आविर्भूतप्रथममुकुलाः कन्दलीश्चानुकच्छम्
जग्ध्वारण्येष्वधिकसुरभिं गन्धमाघ्राय चोर्व्याः
सारङ्गास्ते जललवमुचः सूचयिष्यन्ति मार्गम् २१


nīpaṃ dṛṣṭvā harita kapiśaṃ kesaraiḥ ardha rūḍhaiḥ
āvirbhūta prathama mukulāḥ kandalīḥ ča anukaččham /
/
džagdhvā araṇjeṣv adhika surabhiṃ gandham āghrāja čorvjāḥ
sāraṅgās te džalalavamučaḥ sūčajiṣjanti mārgam // 1.21 //

 

Oprezajoč za kadambo[22], rjavkastozeleno,  

katere prašniki so napol zravnani,

grizljajoč sveže brste zelišča kandali[23],

rastočem tam na rečni brežini,

in zasledujoč omamni vonj divjine,

damjak kazal ti bo pravo pot dežja.

अम्भोबिन्दुग्रहणचतुरांश्चातकान्वीक्षमाणाः
श्रेणीभूताः परिगणनया निर्दिशन्तो बलाकाः
त्वामासाद्य स्तनितसमये मानयिष्यन्ति सिद्धाः
सोत्कम्पानि प्रियसहचरीसंभ्रमालिङ्गितानि २२


ambho bindu grahaṇa čaturāṃaḥ čātakān vīkṣamāṇāḥ
śreṇī bhūtāḥ parigaṇanajā nirdiśanto balākāḥ /
/
tvām āsādja stanita samaje mānajiṣjanti siddhāḥ
sa utkampāni prija sahačarī saṃbhrama āliṅgitāni // 1.22 //

 

Ob gledanju čatak, ki lovijo dežne kaplje,

in štetju žerjavov v postrojenem preletu,

ljubke žene postane strah, ko znenada zagrmiš.

Drhte k svojim soprogom se stisnejo,

za kar lahko so ti hvaležni.

उत्पश्यामि द्रुतमपि सखे मत्प्रियार्थं यियासोः
कालक्षेपं ककुभसुरभौ पर्वते पर्वेते ते
शुक्लापाङ्गैः सजलनयनैः स्वागतीकृत्य केकाः
प्रतुद्यातः कथमपि भवान्गन्तुमाशु व्यवस्येत् २३


utpaśjāmi drutam-api sakhe matprijārthaṃ jijāsoḥ
kāla kṣepaṃ kakubha surabhau parvate parvete te /
/
śuklāpāṅgaiḥ sajala najanaiḥ svāgatī kṛtja kekāḥ
pratudjātaḥ katham api bhavān gantum āśu vjavasjet // 1.23 //

 

Čeprav zaradi moje drage želiš pohiteti,

vidim, da malo postojiš na vsaki gori,

s cvetjem omamne kakubhe [24] resda posuti.

Tudi melodično vreščanje pavov,

v njihovih očeh blesk radostnic,

te pozdravlja. Prosim, vseeno hitro naprej!

 

पाण्डुच्छायोपवनवृतयः केतकैः सूचिभिन्नैर्
नीडारम्भैर्गृहबलिभुजामाकुलग्रामचैत्याः
त्वय्यासन्ने परिणतफलश्यामजम्बूवनान्ताः
संपत्स्यन्ते कतिपयदिनस्थायिहंसा दशार्णाः २४


pāṇḍuḥ čhāja upavana vṛtajaḥ ketakaiḥ sūčibhinnaiḥ
nīḍa ārambhaiḥ gṛha bali bhudžām ākula grāma čaitjāḥ /
/
tvaji āsanne pariṇata phala śjāma džambū vanāntāḥ
saṃpatsjante katipaja dina sthāji haṃsā daśārṇāḥ // 1.24 //

Ko dosežeš ozemlje Dašarne[25],

se žive meje bodo pobelile

od razcvetelih popkov ketake[26].

Poleg vaških templjev sveta drevesa,

gôri živahne vrane urejajo si gnezda.

Temni sadeži džamuna  na obrobju gozda

so dozoreli, sedaj se veje šibijo pod njimi.

Še celo labodi tamkaj se mudijo, le za nekaj dni.

 

तेषां दिक्षु प्रथितविदिशालक्षणां राजधानीं
गत्वा सद्यः फलमविकलं कामुकत्वस्य लब्धा
तीरोपान्तस्तनितसुभगं पास्यसि स्वादु यस्मात्
सभ्रूभङ्गं मुखमिव पयो वेत्रवत्याश्चलोर्मि २५

 

teṣāṃ dikṣu prathita vidiśā lakṣaṇāṃ rādžadhānīṃ
gatvā sadjaḥ phalam avikalaṃ kāmuka tvasja labdhā /
/
tīra upānta stanita subhagaṃ pāsjasi svādu jasmāt
sabhrūbhaṅgaṃ mukham iva pajo vetravatjāḥ čalormi // 1.25 //

 

Prestolnica Vidiša[27], kamor si prispel, je poznana vsepovsod;

priljubljenec, zate mesto izpolnjenih želja.

Saj piješ sladko vodo Vetravati[28], si kot prisesan na njene ustnice.

Vzvalovana kakor ženske obrvi tik ob bregu miloglasno žubori.

 

नीचैराख्यं गिरिमधिवसेस्तत्र विश्रामहेतोस्
त्वत्सम्पर्कात्पुलकितमिव प्रौढपुष्पैः कदम्बैः
यः पण्यस्त्रीरतिपरिमलोद्गारिभिर्नागराणाम्
उद्दामानि प्रथयति शिलावेश्मभिर्यौवनानि २६

 

nīčaiḥ ākhjaṃ girim adhivaseḥ tatra viśrāma hetoḥ
tvat samparkāt pulakitam iva prauḍha puṣpaiḥ kadambaiḥ /
/
jaḥ paṇja strī rati parimala udgāribhiḥ nāgarāṇām
uddāmāni prathajati śilāveśmabhiḥ jauvanāni // 1.26 //

Da se spočiješ, na grič po imenu Niča spusti se,

čigar cvetoče ogrinjalo iz kadambe

ob tvojem dotiku kakor da vznemiri se.

Le strastni vonj se širi iz tukajšnjih votlin,

v katerih meščani ‘spijo’ s kurtizanami,

in razkriva jih, razuzdane mladostne igre.

 

विश्रान्तः सन्व्रज वननदीतीरजानां निषिञ्चन्न्
उद्यानानां नवजलकणैर्यूथिकाजाल्कानि
गण्डस्वेदापनयनरुजाक्लान्तकर्णोत्पलानां
छायादानात्क्षणपरिचितः पुष्पलावीमुखानाम् २७


viśrāntaḥ san vradža vana nadī tīra džānāṃ niṣiñčann
udjānānāṃ nava džala kaṇaiḥ jūthikā džālakāni /
/
gaṇḍa svedāpanajana rudžā klānta karṇa utpalānāṃ
čhājā dānāt kṣaṇa paričitaḥ puṣpalāvīmukhānām // 1.27 //

Odpočit potuj naprej, v vrtovih sredi džungle

poškropi jasminovo[29] popje, na nabrežju reke.

Spotoma nabiralkam cvetja vrzi senco na lica,

tako vsaj za trenutek vname se prijateljstvo.

Ko brišejo si znoj z obraza, zmečkajo lotose,

ki jim bingljajo pod ušesi, potem hitro ovenijo.

 

वक्रः पन्था यदपि भवतः प्रस्थितस्योत्तराशां
सौधोत्सङ्गप्रणयविमुखो मा स्म भूरुज्जयिन्याः
विद्युद्दामस्फुरितचक्रितैस्तत्र पौराङ्गनानां
लोलापाङ्गैर्यदि रमसे लोचनैर्वञ्चितो ऽसि २८


vakraḥ panthā jadapi bhavataḥ prasthitasja uttarāśāṃ
saudha-utsaṅga praṇaja vimukho mā sma bhūḥ udždžajinjāḥ /
/
vidjuddāma sphurita čakitaiḥ tatra paurāṅganānāṃ
lolā pāṅgaiḥ jadi na ramase ločanaiḥ vañčito 'si // 1.28 //

 

Čeprav si namenjen v severne kraje,

naredi ovinek, saj nečesa ne gre prezreti –

teras pobeljenih Udžajinskih[30] graščin.

Če ne uživaš v čarobnih očeh lepotic,

ki zaradi tvojega bliskanja strahoma migljajo,      

zaman imaš dar vida.

 

वीचिक्षोभस्तनितविहगश्रेणिकाञ्चीगुणायाः
संसर्पन्त्याः स्खलितसुभगं दर्शितावर्तनाभः
निर्विन्ध्यायाः पथि भव रसाभ्यन्तरः संनिपत्य
स्त्रीणामाद्यं प्रणयवचनं विभ्रमो हि प्रियेषु २९


vīči kṣobha stanita vihaga śreṇi kāñčī guṇājāḥ
saṃsarpantjāḥ skhalita subhagaṃ darśita āvarta nābhaḥ /
/
nirvindhjājāḥ pathi bhava rasābhjantaraḥ saṃnipatja
strīṇām ādjaṃ praṇaja vačanaṃ vibhramo hi prijeṣu // 1.29 //

 

Reka Nirvindhja[31], radoživa in omamna, te pričaka.

Jata ščebetavih ptic skupaj z njo se pozibava,

da videti je kakor ljubek trak, ki obkroža čarodejkin pas;

medtem ko ta spolzi (po toku), v vrtincu se pokaže popek.

Napoji se – sprejmi v srce njeno naklonjenost.

Ženska vedno z gibi ali očmi najprej izpove ljubezen.

वेणीभूतप्रतनुसलिला तामतीतस्य सिन्धुः
पाण्डुच्छाया तटरुहतरुभ्रंशिभिर्जीर्णपर्णैः
सौभाग्यं ते सुभग विरहावस्थया व्यञ्जयन्ती
कार्श्यं येन त्यजति विधिना त्वयैवोपपाद्यः ३०


veṇībhūta pratanu salilā tām atītasja sindhuḥ
pāṇḍuččhājā taṭa-ruha taru bhraṃśibhiḥ džīrṇa parṇaiḥ /
/
saubhāgjaṃ te subhaga virahā avasthajā vjañdžajantī
kārśjaṃ jena tjadžati vidhinā sa tvaja iva upapādjaḥ // 1.30 //

 

Pustil si jo za seboj, a poglej, kaj spredaj je,

kjer že upadla reka Sindhu[32] daje videz ozke kite las.

Za bledico na njenemu obrazu so krivi suhi listi,

katere bližnja drevesa so posula po gladini.

Dolgo zapuščena kaže, srečnež, kako te je pogrešala.

Dolžnost te čaka. Tako usahlo moraš jo ozdraviti.

 

प्राप्यावन्तीनुदयनकथाकोविदग्रामवृद्धान्
पूर्वोद्दिष्टामुपसर पुरीं श्रीविशालां विशालाम्
स्वल्पीभूते सुचरितफले स्वर्गिणां गां गतानां
शेषैः पुण्यैर्हृतमिव दिवः कान्तिमत्खण्डमेकम् ३१


prāpja avantīn udajana kathā kovida grāma vṛddhān
pūrva uddiṣṭām upasara purīṃ śrī viśālāṃ viśālām /
/
svalpī bhūte sučarita phale svargiṇāṃ gāṃ gatānāṃ
śeṣaiḥ puṇjaiḥ hṛtam iva divaḥ kāntimat khaṇḍam ekam // 1.31 //

Kot prišlek v Avantiju[33] marsikaj izveš; od dobro poučenih

vaških starešin slišal boš zgodbo o kralju Udajanu[34].

V pravkar omenjenem kraju, poznanem tudi kot Višala,

se odpravi proti istoimenskemu svetišču.

Zdi se, da neke vrle duše so predčasno na Zemljo bile poslane.

Ker sad dobrih dejanj so imele v dobrem,

s seboj vzele so prelepi delček Raja.

 

दीर्घीकुर्वन्पटु मदकलं कूजितं सारसानां
प्रत्यूषेषु स्फुटितकमलामोदमैत्रीकषायः
यत्र स्त्रीणां हरति सुरतग्लानिमङ्गानुकूलः
शिप्रावातः प्रियतम इव प्रार्थनाचाटुकारः ३२


dīrghī kurvan paṭu madakalaṃ kūdžitaṃ sārasānāṃ
pratjūṣeṣu sphuṭita kamala āmoda maitrī kaṣājaḥ /
/
jatra strīṇāṃ harati surata glānim aṅga anukūlaḥ
śiprā vātaḥ prijatama iva prārthanā čāṭukāraḥ // 1.32 //

Sapica pihlja nad vodami Šipre[35], na svojih krilih nosi

dolgo razlegajoč vreščav, a strastni klic žerjavov,

prijateljsko pomešan z vonjem lotosov, razprtih ob zori.

Blagodejna za telo, lajša utrujenost žensk po erotični noči,

kakor, denimo, laskavi ljubimci, ki moledujejo

 

हारांस्तारांस्तरलगुटिकान्कोटिशः शङ्कशुक्तीः
शष्पश्यामान्मरकतमणीनुन्मयूखप्ररोहान्
दृष्ट्वा यस्यां विपणिरचितान्विद्रुमाणां भङ्गान्
संलक्ष्यन्ते सलिलनिधयस्तोयमात्रावशेषाः ३३

hārāṃḥ tārāṃḥ  tarala guṭikān koṭiśaḥ śaṅka śuktīḥ
śaṣpaśjāmān marakata maṇīn unmajūkha prarohān /
/
dṛṣṭvā jasjāṃ vipaṇi račitān vidrumāṇāṃ ča bhaṅgān
saṃlakṣjante salila nidhajaḥ toja mātra avaśeṣāḥ // 1.33 //

Na Udžajinskih tržnicah so izobešene ogrlice

z nešteto biserov nanizanih in vmes vpetim dragim kamenjem.

V drugih prodajalnah se s školjkami in okraski iz biserovine trguje.

Za nakup ponujajo se še sijoči safirji in smaragdi

zeleni kakor sveži travni poganjki.

Korale v tolikšnem obilju vidiš, kakor da oceani so izpraznjeni,

tako pomisliš, za njimi vsega malo vode je ostalo!

 

प्रद्योतस्य प्रियदुहितरं वत्सराजो ऽत्र जह्रे
हैमं तालद्रुमवनमभूदत्र तस्यैव राज्ञः
अत्रोद्भ्रान्तः किल नलगिरिः स्तम्भमुत्पाट्य दर्पाद्
इत्यागन्तून्रमयति जनो यत्र बन्धूनभिज्ञः ३४


pradjotasja prija duhitaraṃ vatsarādžo 'tra džahre
haimaṃ tāla druma vanam abhūta atra tasjaiva rādžñaḥ /
/
atra udbhrāntaḥ kila nalagiriḥ stambham utpāṭja darpād
iti āgantūn ramajati džano jatra bandhūn abhigjaḥ // 1.34 //

 

Da bi zabavali obiskovalce – svoje sorodnike,

so jim domačini poznavalsko servirali zgodbe o monarhu iz Vatse,

ki je prišel osvajat preljubo hčerko kralja Pradjota[36].

Ta je po pripovedovanju posadil nasad zlatih palm[37].

Menda je omenjen tudi slon Nalagiri,

ki se je besen strgal s količka, potem pa vandral naokoli.

 

जालोद्गीर्णैरुपचितवपुः केशसंस्कारधूपैर्
बन्धुप्रीत्या भवनशिख्जिभिर्दत्तनृत्योपहारः
हर्म्येष्वस्याः कुसुमसुरभिष्वधवखेदं नयेथा
लक्ष्मीं पश्यंल्ललितवनितापादरागाङ्कितेषु ३५

 

džāla udgīrṇaiḥ upačita vapuḥ keśa saṃskāra dhūpaiḥ
bandhu prītjā bhavana śikhibhiḥ datta nṛtja upahāraḥ /
/
harmjeṣv asjāḥ kusuma surabhiṣv adhavakhedaṃ najethā
lakṣmīṃ paśjaṃt lalita vanitā pāda rāgā aṅkiteṣu // 1.35 //

Vdahni dim kadila, da povečaš svoj obseg!

Izza okenskih rešetk (k tebi) uhaja ta dišava,

s katero ženske si pričesko uredijo.

Udomačeni pavi dobrodošlico zaplešejo,

zdi se, da so te pravkar vzeli za sorodnika.

Lastni obnemoglosti dovoli izpuhteti – postoj ! –

s teras graščin se ob dehtenju rož razglej,

po sledeh stopal, rdečih od kane, od deklet prikupnih.

 

भर्तुः कण्ठच्छविरिति गणैः सादरं वीक्ष्यमाणः
पुण्यं यायास्त्रिभुवनगुरोर्धाम चण्डीश्वरस्य
धूतोद्यानं कुवलयरजोगन्धिभिर्गन्धवत्यास्
तोयक्रीडानिरतयुवतिस्नानतिक्तैर्मरुद्भिः ३६


bhartuḥ kaṇṭhaḥ  čhaviḥ iti gaṇaiḥ sādaraṃ vīkṣjamāṇaḥ
puṇjaṃ jājāḥ tribhuvana-guroḥ dhāma čaṇḍīśvarasja /
/
dhūta udjānaṃ kuvalaja radžo gandhibhiḥ gandhavatjās
toja krīḍā nirata juvati snāna tiktaiḥ marudbhiḥ // 1.36 //

Zaradi svoje temne polti spoštljivo boš pričakan

od strežajev v templju Čandešvara, posvečenim Šivi,

Gospodu treh svetov, božanstvu z modrim[38] grlom.

Okolni vrtovi, v zraku vonj po reki Gandhavati,

ali natančneje, pridih deklet, ki v njej čofotajo.

Ah, kako zapeljivo diši pelod vodne lilije.

 

अप्यन्यस्मिञ्जलधर महाकालमासाद्य काले
स्थातव्यं ते नयनविषयं यावदत्येति भानुः
कुर्वन्सन्ध्यावलिपटहतां शूलिनः श्लाघनीयाम्
आमन्द्राणां फलमविकलं लप्स्यसे गर्जितानाम् ३७


api anjasmiñ džaladhara mahākālam āsādja kāle
sthātavjaṃ te najanaviṣajaṃ jāvat atjeti bhānuḥ /
/
kurvan sandhjā vali paṭahatāṃ śūlinaḥ ślāghanījām
āmandrāṇāṃ phalam avikalaṃ lapsjase gardžitānām // 1.37 //

 

O Džaladhara[39], če sonce še sije, ko prekriješ Mahakalo[40],

čakaj, dokler za obzorje se ne skrije – naj očem neviden bo.

Sodeluj v večerni daritvi, v opevanju Šulinaha[41].

Ob zmernem grmenju lahko si boben, seveda,

s tem v polnosti prejel boš sad [ Božje službe ].

 

पादन्यासैः क्वणितरशनास्तत्र लीलावधूतै
रत्नच्छायाखचितवलिभिश्चामरैः क्लान्तहस्ताः
वेश्यास्त्वत्तो नखपदसुखान्प्राप्य वर्षाग्रबिन्दून्
आमोक्ष्यन्ते त्वयि मधुकरश्रेणिदीर्घान्कटक्षान् ३८


pādanjāsaiḥ kvaṇita raśanāḥ tatra līlāvadhūtaiḥ
ratna čhājā khačita valibhiḥ čāmaraiḥ klāntahastāḥ /
/
veśjās tvatto nakha pada sukhān prāpja varṣā agra bindūn
āmokṣjante tvaji madhukara śreṇi dīrghān kaṭakṣān // 1.38 //

Z dotiki tal kurtizaninih stopal v plesnem ritmu

sliši se zvončkljanje (v predelu) njenega pasu.

Roke že so trudne od opletanja z muhalnikom,

toda vdelano drago kamenje se ročaju prilega.

Ko prve dežne kaplje blažijo praske od nohtov,

oči, velike ko roj čebel, poševno vate so uprte.

 

पश्चादुच्चैर्भुजतरुवनं मण्डलेनाभ्लीनः
सांध्यं तेजः प्रतिनवजपापुष्परक्तं दधानः
नृत्तारम्भे हर पशुपतेरार्द्रनागाजिनेच्छां
शान्तोद्वेगस्तिमितनयनं दृष्टभक्तिर्भवान्या ३९


paśčāt uččaiḥ bhudža taru vanaṃ maṇḍalena abhlīnaḥ
sāṃdhjaṃ tedžaḥ pratinava džapā puṣpa raktaṃ dadhānaḥ /
/
nṛtta-ārambhe hara paśupateḥ ārdra nāgādžineččhāṃ
śānta udvega stimita-najanaṃ dṛṣṭabhaktiḥ bhavānjā // 1.39 //

Nad drevesi krožiš, vijejo se kvišku kakor Šivove roke,

ki podpirajo nebesno oblo, žarečo v škrlatni barvi cvetov džape[42].

Kasneje, ko Pašupati (Šiva) zapleše tandavo,[43]

odet s kačami in okrvavljeno slonjo kožo[44],

odvrni  ga od želje po takšni kruti preobleki.

Le tako se precej pomiri prestrašena Bhavani (Parvati),

predano vanj zagledana, ne da bi z očmi trenila.

 

गच्छन्तीनां रमाणवसतिं योषितां तत्र नक्तं
रुद्धालोके नरपतिपथे सूचिभेद्यैस्तमोभिः
सौदामन्या कनकनिकषस्निग्धया दर्शयोर्वीं
तोयोत्सर्गस्तनितमुखरो मा भूर्विक्लवास्ताः ४०


gaččhantīnāṃ ramāṇa vasatiṃ joṣitāṃ tatra naktaṃ
ruddha āloke narapati pathe sūčibhedjaiḥ tamobhiḥ /
/
saudāmanjā kanaka nikaṣa snigdhajā darśaja urvīṃ
toja utsargaḥ tanita mukharo mā ča bhūḥ viklavāḥ tāḥ // 1.40 //

 

Samotne so noči na kraljevih cestah v temi,

koder domovi so ljubimcev, tjakaj ženske hodijo.

Če prijazno osvetliš jim pot, na zmenke pridejo;

na črnem marmorju tvoj blisk pričara zlate proge.

Plašna bitja so, zato naj grom utihne in dež poneha!

 

तां कस्यांचिद्भवनवलभौ सुप्तपारावतायां
नीत्वा रात्रिं चिरविलसनात्खिन्नविद्युत्कलत्रः
दृष्टे सूर्ये पुनरपि भवान्वाहयेदध्वशेषं
मन्दायन्ते खलु सुहृदामभ्युपतार्थकृत्याः ४१


tāṃ kasjāṃčit bhavana valabhau supta pārāvatājāṃ
nītvā rātriṃ čira vilasanāt khinna vidjut kalatraḥ /
/
dṛṣṭe sūrje punarapi bhavān vāhajet adhvaśeṣaṃ
mandājante na khalu suhṛdām abhjupatārtha kṛtjāḥ // 1.41 //

 

Odpelji spat svojo soprogo, strelo,

ker stalno bliskanje jo je iztrošilo.

Na hišnem slemenu pričakajta naslednje jutro,

kjer med golobi zasanjanimi je še nekaj mesta.

Vendar ob zori, prosim, ko se zbudita,

preostanka poti se brez obotavljanja lotita!

Če prijatelju kaj srčno obljubiš,

je dobro, da čim prej opraviš.

तस्मिन्काले नयनसलिअं योषितां खण्डितानां
शान्तिं नेयं प्रणयिभिरतो वर्त्म भानोस्त्यजाशु
प्रालेयास्त्रं कमलवदनात्सो ऽपि हर्तुं नलिन्याः
प्रत्यावृत्तस्त्वयि कररुधि स्यादनल्पभ्यसूयः ४२

tasmin kāle najana saliaṃ joṣitāṃ khaṇḍitānāṃ
śāntiṃ nejaṃ praṇajibhir ato vartma bhānoḥ tjadžāśu /
/
prāleja astraṃ kamala vadanāt so ‘pi hartuṃ nalinjāḥ
pratjāvṛttaḥ tvaji kara-rudhi sjāt analpa abhjasūjaḥ // 1.42 //

 

V času vrnitve[45] domov mnoge ljubimce ganejo solzne oči

Ko brišejo mokre sledi bolečine, pobožajo mili obraz

po krivem prevaranih, čez noč zapuščenih soprog.

Zatorej sonca nikar ne zastri, kajti tudi on prihaja

obrisat roso z lotosovega obličja prelestnih lilij.

Če mu zvežeš roke[46], to hudo ga ujezi.

 

गम्भीरायाः पयसि सरितश्चेतसीव प्रसन्ने
छायात्मापि प्रकृतिसुभगो लप्स्यते ते प्रवेशम्
तस्मादस्याः कुमुदविशदान्यर्हसि त्वं धैर्यान्
मोघीकर्तुं चटुलशफोरोद्वर्तनप्रेक्षितानि ४३


gambhīrājāḥ pajasi saritaḥ četasīva prasanne
čhājātmā-api prakṛti subhago lapsjate te praveśam /
/
tasmāt asjāḥ kumuda viśadāni arhasi tvaṃ na dhairjān
moghī kartuṃ čaṭula śapharot vartana prekṣitāni // 1.43 //

Kakor misel v duši, se odseva tvoja senca,

že po naravi šarmantna, v Gambhirinih[47] vodah,

na njeni gladini, povsem prosojni in spokojni.

Zato ne poskušaj izjaloviti njenih bežnih pogledov,

ki so v poskokih male gibčne ribice, lesketajoče se

kakor beli lotos, kadar se zažene nad vodo.

 

तस्याः किंचित्करधृतमिव प्राप्तवानीरशाखं
हृत्वा नीलं सलिलवसनं मुक्तरोधोनितम्बम्
प्रस्थानं ते कथमपि सखे लम्बमानस्य भावि
ज्ञातास्वादो विवृतजघनां को विहातुं समर्था ४४


tasjāḥ kiṃčit kara dhṛtam iva prāpta vānīra śākhaṃ
hṛtvā nīlaṃ salila vasanaṃ mukta rodho nitambam /
/
prasthānaṃ te katham api sakhe lamba mānasja bhāvi
gjātā svādo vivṛta džaghanāṃ ko vihātuṃ samarthā // 1.44 //

Ko si slekel njeno modro ogrinjalo[48],

njeni boki – bregova – so ostali goli.

Le španska trska, rastoča tam na robu, se upogne,

kakor da se Gambhira sama zakriva z lastnimi rokami.

O prijatelj, če se skloniš nadnjo, boš stežka odpotoval dalje!

Kdo zmore zapustiti jo, razgaljeno, potem ko je okusil razprto slast?

 

त्वन्निष्यन्दोच्छ्वसितवसुधागन्धसम्पर्करम्यः
स्रोतोरन्ध्रध्वनितसुभगं दन्तिभिः पीयमानः
नीचैर्वास्यत्युपजिगमिषोर्देवपूर्वं गिरिं ते
शीतो वायुः परिणमयिता काननोदुम्बराणाम् ४५


tvat niṣjanda uččhvasita vasudhā gandha samparka ramjaḥ
sroto randhra dhvanita subhagaṃ dantibhiḥ pījamānaḥ /
/
nīčaiḥ vāsjati upadžigamiṣoḥ devapūrvaṃ giriṃ te
śīto vājuḥ pariṇamajitā kānana udumbarāṇām // 1.45 //

Vonj po zemlji, sveže prepojeni s plohami,

nežen, hladen vetrič izdatno požlahtni.

Ob prešernem rjovenju s svojimi rilci vsrkajo ga sloni.

Divje fige zorijo, ko pihlja jim mrzla sapica,

ki v iskanju gore Devagiri[49] te ponese k njej.

 

तत्र स्कन्दं नियतवसतिं पुष्पमेघीकृतात्मा
पुष्पासारैः स्नपयतु भवान्व्योमगङ्गाजलार्द्रैः
रक्षाहेतोर्नवशशिभृता वासवीनां चमूनाम्
अत्यादित्यं हुतवहमुखे संभृतं तद्धि तेजः ४६


tatra skandaṃ nijata-vasatiṃ puṣpameghī kṛtātmā
puṣpā sāraiḥ snapajatu bhavān vjoma-gaṅgā džala ārdraiḥ /
/
rakṣā hetor nava-śaśi-bhṛtā vāsavīnāṃ čamūnām
atjāditjaṃ huta vaha mukhe saṃbhṛtaṃ taddhi tejaḥ // 1.46 //

Tam preobrazi se v šopek rož,

kjer je večno bivališče Skande[50].

Poveličuj (bo)ga – posipaj s cvetjem,

katerega navlažil je nebesni Ganges[51].

Z luninem krajcem očetovsko zaznamovan,

skozi Agnijeva usta na svet poklican (rojen),

da Indrove sile rešil bi vsega hudega, zato svetleje žari kakor sonce.

 

ज्योतिर्लेखावलयि गलितं यस्य बर्हं भवानी
पुत्रप्रेम्णा कुवलयदलप्रापि कर्णे करोति
धौतापाङ्गं हरशशिरुचा पावकेस्तं मयूरं
पश्चादद्रिग्रहणगुरुभिर्गर्जितैर्नर्तयेथाः ४७

 

džjotiḥ lekhā valaji galitaṃ jasja barhaṃ bhavānī
putra premṇā kuvalaja dala prāpi karṇe karoti /
/
dhautāpāṅgaṃ hara śaśi ručā pāvakestaṃ majūraṃ
paśčāt adri grahaṇa gurubhiḥ gardžitaiḥ narta jethāḥ // 1.47 //

Zaradi grmenja med gorami zadoni odmev,

dolžan, da Kartikejevega pava[52] zvabi na ples.

V kotičkih očesa se lunin srp rahlo odseva,

v paru odvrženih peres pa lesketa se svetloba nebes.

Bhavani za ušesa jih pripne, namesto lotosovih bilk,

materinska ljubezen tako ji narekuje.

 

आराद्यैनं शरवणभवं देवमुल्लङ्घिताध्वा
सिद्धद्वन्द्वैर्जलकणभयाद्वीणिभिर्मुक्तमार्गः
व्यालम्बेथाः सुरभितनयालम्भजां मानयिष्यन्
स्रोतोमूर्त्या भुवि परिणतां रन्तिदेवस्य कीर्तिम् ४८


ārādjainaṃ śara vaṇa-bhavaṃ devam ullaṅghitādhvā
siddha dvandvaiḥ džala kaṇa bhajāt vīṇibhiḥ mukta mārgaḥ /
/
vjālambethāḥ surabhi tanaja ālambhadžāṃ mānajiṣjan
sroto mūrtjā bhuvi pariṇatāṃ rantidevasja kīrtim // 1.48 //

V goščavi trsk rojeni bog[53] primerno počaščen je bil,

zdaj greš naprej. Medtem dvojica sidh se ti izogne.

Seve, zmočil bi njuno lutnjo, na katero rada igrata.

Malce kasneje se spusti k tlom,

da na kraju slave Rantidevove[54] daritve,

proslaviš spomin na Surabhi – žrtveno govedo,

s krvjo katere se nekoč je reka[55] utelesila.

 

त्वय्यादातुं जलमवनते शार्ङ्गिणो वर्णचौरे
तस्याः सिन्धोः पृथुमपि तनुं दूरभावात्प्रवाहम्
प्रेक्षिष्यन्ते गगनगतयो नूनमावर्ज्य दृष्टिर्
एकं भुक्तागुणमिव भुवः स्थूलमध्येन्द्रनीलम् ४९


tvaji ādātuṃ džalam avanate śāraṅgiṇo varṇa čaure
tasjāḥ sindhoḥ pṛthum api tanuṃ dūra bhāvāt pravāham /
/
prekṣiṣjante gagana gatajo nūnam āvardžja dṛṣṭiḥ
ekaṃ bhuktāguṇam iva bhuvaḥ sthūlamadhjendranīlam // 1.49 //

Kadar se skloniš, kradljivec Šarangove[56] temne polti,

da nekaj vode srkneš naskrivaj,

s sinjih višav nebeška bitja zrejo v tisto reko,

ki, čeprav široko teče, z razdalje jim deluje vitko,

in si mislijo, da gre za niz biserov[57], sredi njih safir.

 

तामुत्तीर्य व्रज परिचितभ्रूलताविभ्रमाणां
पक्ष्मोत्क्षेपादुपरिविलसत्कृष्णशारप्रभाणाम्
कुन्दक्षेपानुगमधुकरश्रीमुषामात्मबिम्बं
पात्रीकुर्वन्दशपुरवधूनेत्रकौतूहलानाम् ५०


tām uttīrja vradža paričita bhrū latā vibhramāṇāṃ
pakṣma utkṣepāt upari vilasat kṛṣṇa śāra prabhāṇām /
/
kundakṣepa anuga madhukara śrī muṣām ātmabimbaṃ
pātrī kurvan daśapura vadhū netra kautūhalānām // 1.50 //

Onkraj reke, po prihodu v Dašapuro[58], naletiš

na zvedave ženske oči, na spogledljivo igro

viticam podobnih obrvi, živahnih kot črne antilope.

Prav takšne so damske zenice, v njih pisan lesk,

ki spremlja ga utripanje trepalnic. Mar niso sanje –

to spreletavanje črnih čebel v kraljestvu jasmina[59].

 

ब्रह्मावर्तं जनपदमथः छायया गाहमानः
क्षेत्रं क्षत्रप्रधनपिशुनं कौरवं तद्भजेथाः
राजन्यानां शितशरशतैर्यत्र गाण्डीवधन्वा
धारापातैस्त्वमिव कमलान्यभ्यवर्षन्मुखानि ५१


brahmāvartaṃ džanapadam athaḥ čhājajā gāhamānaḥ
kṣetraṃ kṣatra pradhana piśunaṃ kauravaṃ tad bhadžethāḥ /
/
rādžanjānāṃ śita śara śataiḥ jatra gāṇḍīva dhanvā
dhārā pātaiḥ tvam iva kamalāni abhja varṣat mukhāni // 1.51 //

Ko tvoja senca deželo Bhramavarta[60] preleti,

nad Kurukšetro se ustali, kjer spomin na strašni boj[61] še živi.

Med kšatrijami[62] lokostrelec Ardžuna[63], lastnik Gandive[64], je slovel,

saj proti izdajalcem rodu, Kurujem, svoje smrtonosno orožje je napel.

Njegove ostre puščice so deževale na sovražnikove glave,

v istem slogu kakor zlivaš ploho na lotosove cvetove.

 

हित्वा हालामभिमतरसां रेवतीलोचनाङ्कां
बन्धुप्रीत्या समरविमुखो लाङ्गली याः सिषेवे
कृत्वा तासामधिगममपां सौम्य सारस्वतीनाम्
अन्तः शुद्धस्त्वमपि भविता वर्णमात्रेण कृष्णः ५२


hitvā hālām abhimatarasāṃ revatī ločanāṅkāṃ
bandhu prītjā samara vimukho lāṅgalī jāḥ siṣeve /
/
kṛtvā tāsām adhigamam apāṃ saumja sārasvatīnām
antaḥ śuddha tvam api bhavitā varṇa mātreṇa kṛṣṇaḥ // 1.52 //

Ker Balarama[65] ljubil je sorodnike, bratrance, vse enako,

je sklenil, da sodeloval ne bo, v vojni, z nobeno stranjo[66].

Odklonil je tudi omiljeno vino, najsi je notri plaval Revatin[67] pečat.

Božanski nektar je v vodah Sarasvati [68], rajši tega je spil.

S posnemanjem se notranje očistiš, prijatelj,

le po zunanjosti še vedno boš temen.

 

तस्माद्गच्छेरनुकनखलं शैलराजावतीर्णां
जाह्नोः कन्यां सगरतनयस्वर्गसोपानपङ्क्तिम्
गौरीवक्त्रभ्रुकुटिरचनां या विहस्येव फेनैः
शम्भोः केशग्रहणमकरोदिन्दुलग्नोर्मिहस्ता ५३


tasmād gaččheḥ anu kanakhalaṃ śailarādža avatīrṇāṃ
džāhnoḥ kanjāṃ sagara tanaja svarga sopāna paṅktim /
/
gaurī vaktra bhrukuṭi račanāṃ jā vihasjeva phenaiḥ
śambhoḥ keśa grahaṇam akarot indu lagna urmi hastā // 1.53 //

Že dopotoval si na naslednjo postajo, Kanakhala[69],

kjer se Ganges, Džahnujeva hči, s hribovja spusti,

s čimer potomcem Sagara[70] odpre stopnice do nebes.

S penami kakor da svoji tekmici se v obraz smeji,

zavoljo tega Gauri[71] vsa namrščena je od zavisti.

Reka pa grabi Šambujeve čudovite kodre,

z valovi [72] se krčevito oprime luninega lika.

 

तस्याः पातुं सुरगज इव व्योम्नि पश्चार्धलम्बी
त्वं चेदच्छस्फटिकविशदं तर्कयेस्तिर्यकर्म्भः
संसर्पन्त्या सपदि भवतः स्रोतसि च्छाययासौ
स्यादस्थानोपगतयमुनासंगमेवाभिरामा ५४


tasjāḥ pātuṃ suragadža iva vjomni paśčārdhalambī
tvaṃ čed aččha sphaṭika viśadaṃ tarkaje tirjaka ambhaḥ /
/
saṃsarpantjā sapadi bhavataḥ srotasih čhājajā asau
sjād asthāna upagata jamunā saṃgameva abhirāmā // 1.54 //

Če kristalno čista, marmornato bela voda te premami

in svoj prednji del poševno nagneš, misleč, da bi jo popil,

videz nebeškega slona, ki otresa zadek, si nehote privzel.

Ko tvoja senca drsi po vodi, se dve različni barvi mešata;

takrat se zdi, da Džamuna[73]  na napačnem kraju v Ganges se izliva.

 

आसीनानां सुरभितशिलं नाभिगन्धैर्मृगाणां
तस्या एव प्रभवमचलं प्राप्य गौरं तुषारैः
वक्ष्यस्यध्वश्रमविनयेन तस्य शृङ्गे निषण्णः
शोभां शुभ्रां त्रिनयनवृषोत्खातपङ्कोपमेयम् ५५


āsīnānāṃ surabhita śilaṃ nābhi gandhaiḥ mṛgāṇāṃ
tasjā eva prabhavam ačalaṃ prāpja gauraṃ tuṣāraiḥ /
/
vakṣjasi adhva śrama vinajena tasja śṛṅge niṣaṇṇaḥ
śobhāṃ śubhrāṃ trinajana vṛṣa utkhāta paṅka upamejam // 1.55 //

Med zasneženimi vrhovi izvira ta sveta reka,

zato odpočij se na skalovju, blago dišečem,

prav tam, kjer je mošusov jelen poležaval.

Tod razkomoten videti si kot blato, ki se rogov drži,

kadar snežno beli Šivov bik grebe po zemlji.

 

तं चेद्वायौ सरति सरलस्कन्धसंघट्टजन्मा
बाधेतोल्काक्षपितचमरीबालभारो दवाग्निः
अर्हस्येनं शमयितुमलं वारिधारासहस्रैर्
आपन्नार्तिप्रशमनफलाः संपदो ह्युत्तमानाम् ५६

taṃ čed vājau sarati sarala skandha saṃghaṭṭa džanmā
bādheta ulkā kṣapita čamarī bālabhāro davāgniḥ /
/
arhasi enaṃ śamajitum alaṃ vāri dhārāsahasraiḥ
āpanna arti praśamana phalāḥ saṃpado hi uttamānām // 1.56 //

Če veter raznese iskre, nastale z drgnjenjem borovcev,

se gozd kaj hitro vname, osmodi se dlaka,

ko zubelj jakov mladi rep ujame.

Spodobno ga je pogasiti z močnim nalivom,

saj za plemenite največ je vredno,

če lahko tistim v stiski lajšajo bolečine.

 

ये संरम्भोत्पतनरभसाः स्वाङ्गभङ्गाय तस्मिन्
मुक्ताध्वानं सपदि शरभा लङ्घयेयुर्भवन्तम्
तान्कुर्वीथास्तुमुलकरकावृष्टिपातावकीर्णन्
के वा स्युः परिभवपदं निष्फलारम्भयत्नाः ५७


je saṃ-rambha utpatana rabhasāḥ svāṅga bhaṅgāja tasmin
muktādhvānaṃ sapadi śarabhā laṅghajejuḥ bhavantam /
/
tān kurvīthāḥ tumula karaka āvṛṣṭi pāta avakīrṇan
ke vā na sjuḥ paribhava padaṃ niṣphala ārambha jatnāḥ // 1.57 //

Razjarjene šarabhe [74] te ošabno naskakujejo,

ker oporekajo tvojemu neoporečnemu početju,

zraven pa pozabljajo, da le svoje kosti bodo polomili.

Glasno krohotajoč, s silno točo jih zasuj, razženi !

Brezplodno delo je naprezanje za prazen nič;

kdor to počne, si je resnično zaslužil zaničevanje, mar ne?

 

तत्र व्यक्तं दृषदि चरणन्यासमर्धेन्दुमौलेः
शश्वत्सिद्धैरुपचितबलिं भक्तिनम्रः परीयाः
यस्मिन्दृष्टे करणविगमादूर्ध्वमुद्धूतपापाः
कल्पिष्यन्ते स्थिरगणपदप्राप्तये श्रद्दधानाः ५८


tatra vjaktaṃ dṛṣadi čaraṇanjāsam ardhendumauleḥ
śaśvat siddhaiḥ upačita baliṃ bhakti namraḥ parījāḥ /
/
jasmin dṛṣṭe karaṇa vigamāt ūrdhvam uddhūta pāpāḥ
kalpiṣjante sthira gaṇa pada prāptaje śraddadhānāḥ // 1.58 //

Po siddhah[75] se zgleduj, ker redno obožujejo

odtis Ardhendumaulaihovih[76] stopal v kamnu.

S predanostjo v srcu, kleče pobožno ga obkroži,

kajti že sam pogled nanj spere madeže greha.

Na podlagi izkazanega zaupanja neomajni verniki

ob smrti postanejo del Šivovega spremstva.

 

शब्दायन्ते मधुरमनिलैः कीचकाः पूर्यमाणाः
संरक्ताभिस्त्रिपुरविजयो गीयते किंनराभिः
निर्ह्रादस्ते मुरज इव चेत्कन्दरेषु ध्वनिः स्यात्
संगीतार्थो ननु पशुपतेस्तत्र भावी समग्रः ५९


śabdājante madhuram anilaiḥ kīčakāḥ pūrjamāṇāḥ
saṃraktābhis tripuravidžajo gījate kiṃnarābhiḥ /
/
nirhrādas te muradža iva čet kandareṣu dhvaniḥ sjāt
saṃgītārtho nanu paśupateḥ tatra bhāvī samagraḥ // 1.59 //

Poslušaj, kako veter pričara sladko melodijo,

med pihanjem skozi votli himalajski bambus.

Opevajoč Tripura Vidžajo[77], se Kinnarske žene,

napol boginje, tej nadnaravni glasbi pridružijo.

Če sedaj tvoj grom po votlinah bo odmeval,

zamolklo kot mridanga, bo simfonija Pašupatija popolna.

 

प्रालेयाद्रेरुपतटमतिक्रम्य तांस्तान्विशेषान्
हंसद्वारं भृगुपतियशोवर्त्म यत्क्रौञ्चरन्ध्रम्
तेनोदीचीं दिशमनुसरेस्तिर्यगायामशोभी
श्यामः पादो बलिनियमनाभ्युद्यतस्येव विष्णोः ६०


prāleja ādreḥ upataṭam atikramja tāṃstān viśeṣān
haṃsadvāraṃ bhṛgupatijaśo vartma jat krauñča randhram /
/
tena udīčīṃ diśam anusareḥ tirjagājāma śobhī
śjāmaḥ pādo bali nijamanā abhjudja tasjeva viṣṇoḥ // 1.60 //

Himalajska pobočja so mesto raznih čudes,

mimo katerih greš, napoten proti severu:

čez prelaz Kronča[78] oziroma Labodji prehod,
Parašurama[79] ga je izklesal, zaslužil je sloves.

V krasno poševno obliko se razpotegni, kakor Višnu,

ki je s podobnim zasukom stopala pretental Balija[80].

 

गत्वा चोर्ध्वं दशमुखभुजोच्छ्वासितप्रस्थसंधेः
कैलासस्य त्रिदशवनितादर्पणस्यातिथिः स्याः
शृङ्गोच्छ्रायैः कुमुदविशदैर्यो वितत्य स्थितः खं
राशीभूतः प्रतिदिनमिव त्र्यम्बकस्याट्टहासः ६१


gatvā ča urdhvaṃ daśamukha bhudža uččhvāsita prastha saṃdheḥ
kailāsasja tridaśa vanitā darpaṇasjātithiḥ sjāḥ /
/
śṛṅga uččhrājaiḥ kumuda viśadaiḥ jo vitatja sthitaḥ khaṃ
rāśībhūtaḥ pratidinam iva trjambakasja aṭṭahāsaḥ // 1.61 //

Visoke planote Mount Kailaša so pokale po šivih

z močjo rok desetglavega demona[81], a se niso vdale.

Danes gostijo te, sijajne kot zrcala soprogam bogov (služijo).

Nebo prebadajoča lotosova belina raztresenih vrhov,

dovoljšni razlog za veselje triokega boga;

bučen smeh tega se stopnjuje dan za dnem.

 

उत्पश्यामि त्वयि तटगते स्निग्धभिन्नाञ्जनाभे
सद्यः कृत्तद्विरददशनच्छेदगौरस्य तस्य
शोभामद्रेः स्तिमितनयनप्रेक्षणीयां भवित्रीम्
अंसन्यस्ते सति हलभृतो मेचके वाससीव ६२


utpaśjāmi tvaji taṭagate snigdhabhinna añdžanābhe
sadjaḥ kṛtta dvirada daśanaḥ čheda gaurasja tasja /
/
śobhām adreḥ stimita najana prekṣaṇījāṃ bhavitrīm
sanjaste sati halabhṛto mečake vāsasīva // 1.62 //

Ker se svetlikaš kakor črn antimonov prah, slutim,

da bo pogled nate čudovit, ko boš gladil belo strmino,

ki me spominja na sveže izrezljano slonovino.

Res nekaj posebnega, kakor plašč iz krzna

poveznjen čez Halabhritova[82] ramena.

 

हित्वा तस्मिन्भुजगवलयं शम्भुना दत्तहस्ता
क्रीडाशैले यदि विचरेत्पादचारेण गौरी
भङ्गीभक्त्या विरचितवपुः स्तम्भितान्तर्जलौघः
सोपानत्वं कुरु मणितटारोहणायाग्रयायी ६३



hitvā tasmin bhudžaga valajaṃ śambhunā dattahastā
krīḍāśaile jadi ča vičaret pāda čāreṇa gaurī /
/
bhaṅgī bhaktjā viračita vapuḥ stambhita antar džalaughaḥ
sopāna tvaṃ kuru maṇi-taṭa arohaṇāja agrajājī // 1.63 //

Če naj se Parvati odpravi na sprehod po gori,

kar tako za razvedrilo skupaj z možem,

zamrzni svojo vodo v začasno stopnišče,

da lahneje bo stopala po kristalnem pobočju.

Šambhu si je že snel kačje zapestnice,

pripravljen svoji družici v pomoč roko podati.

 

तत्रावश्यं वलयकुलिशोद्धट्टनोद्गीर्णतोयं
नेष्यन्ति त्वां सुरयुवतयो यन्त्रधारागृहत्वम्
ताभ्यो मोक्षस्तव यदि सखे घर्मलब्धस्य स्यात्
क्रीडालोलाः श्रवणपरुषैर्गर्जितैर्भाययेस्ताः ६४


tatra avaśjaṃ valaja kuliśa uddhaṭṭana udgīrṇa tojaṃ
neṣjanti tvāṃ sura-juvatajo jantra dhārā gṛhatvam /
/
tābhjo mokṣas tava jadi sakhe gharma labdhasja na sjāt
krīḍā lolāḥ śravaṇa paruṣaiḥ gardžitaiḥ bhājajes tāḥ // 1.64 //

 

Tebe zagotovo nebeške nimfe bodo prešpikale,

z ostrino draguljev svojih prstanov bodo uspele,

ker razgrete [od strasti] pod tušem le ohladiti se žele.

Potem, o tovariš, če igrive deklice ne bodo te spustile,

s silnim grmenjem moraš jih prestrašiti.

 

हेमाम्भोजप्रसवि सलिलं मानसस्याददानः
कुर्वन्कामं क्षणमुखपटप्रीतिमैरावतस्य
धुन्वन्कल्पद्रुमकिसलयान्यंशुकानीव वातैर्
नानाचेष्टैर्जलदललितैर्निर्विशेस्तं नगेन्द्रम् ६५

 

Hema ambhodža prasavi salilaṃ mānasasja ādadānaḥ
kurvan kāmaṃ kṣaṇa mukha paṭa prītim airāvatasja /
/
dhunvat kalpadruma kisalajāni aṃśukāni iva vātaiḥ
nānā čeṣṭaiḥ džalada lalitaiḥ nirviśestaṃ nagendram // 1.65 //

 

Zajemi vodo iz Manasarovarja, bazena zlatih lotosov.

Za hip se Airavata[83] rad umakne za tvoj zastor,

v senco, kjer po mili volji si hladi obraz.

Blago zapihaj, ne močneje kot s pahljačo,

da bojo kalpavrikšini [84]  listi otresli s sebe dežne kapljice.

Na razne zabavne načine uživaj, oblak, v družbi Kralja gora.

 

तस्योत्सङ्गे प्रणयिन इव स्रस्तगङ्गादुकूलां
त्वं दृष्ट्वा पुनरलकां ज्ञास्यसे कामचारिन्
या वः काले वहति सलिलोद्गारमुच्चैर्विमाना
मुक्ताजालग्रथितमलकं कामिनीवाभ्रवृन्दम् ६६


tasja utsaṅge praṇajin iva srasta gaṅgā dukūlāṃ
na tvaṃ dṛṣṭvā na punaḥ alakāṃ gjāsjase kāmačārin /
/
jā vaḥ kāle vahati salila udgāramuččaiḥ vimānā
muktā džāla grathitam alakaṃ kāminī vā abhra vṛndam // 1.66 //

 

Čeprav jo prvič zagledaš, prestolnico Alkapuri,

sedečo v naročju Kailaša kot njegova ljubimka,

zagotovo jo boš prepoznal, o vandrovec svobodni.

Tukaj Ganges ves bel privre na plano,

in navzdol zdrsi kakor svilena tkanina po telesu.

Ko pride tvoj čas (monsun) in oblačne gmote

zadanejo ob pod nebo kipeče palače,

po njihovih pročeljih dež usuje se;

kakor potoček biserov v kodrih zaljubljene deklice.

 

 

Ūttara Megha      ( poznejši oblak )

 


 


विद्युत्वन्तं ललितवनिताः सेन्द्रचापं सचित्राः
संगीताय प्रहतमुरजाः स्निग्धगम्भीरघोषम्
अन्तस्तोयं मणिमयभुवस्तुङ्गमभ्रंलिहाग्राः
प्रासादास्त्वां तुलयितुमलं यत्र तैस्तैर्विशेषैः


vidhut vantaṃ lalita vanitāḥ sendračāpaṃ sačitrāḥ
saṃgītāja prahata muradžāḥ snigdha gambhīra ghoṣam /
/
antaḥ tojaṃ maṇi maja bhuvaḥ tuṅgam abhraṃ liha agrāḥ
prāsādāḥ tvāṃ tulajitum alaṃ jatra taiḥ taiḥ viśeṣaiḥ // 2.1 //

S tamkajšnjimi palačami imaš veliko skupnega:

[za ženo] strela ti pripada, njim pa razposajene ženske;

na nebu je mavrica, po stenah visijo njihove slike;

tam slišiš ritem mridange, milozvočno doni tvoje grmenje;

v sebi vodno modrino nosiš, tla pa so obdelana s safirji;

strehe palač poljubljajo obzorje, v primerjavi s tvojim letom čez nebo.

 

हस्ते लीलाकमलमलके बालकुन्दानुविद्धं
नीता लोध्रप्रसवरजसा पाण्डुतामानने श्रीः
चूडापाशे नवकुरवकं चारु कर्णे शिरीषं
सीमन्ते त्वदुपगमजं यत्र नीपं वधूनाम्


haste līlā kamalam alake bāla kunda anuviddhaṃ
nītā lodhra prasava radžasā pāṇḍutām ānane śrīḥ /
/
čūḍā-pāśe nava kuravakaṃ čāru karṇe śirīṣaṃ
sīmante ča tvat upagamadžaṃ jatra nīpaṃ vadhūnām // 2.2 //

V dlaneh mladoporočenk počiva lotos,

svež jasmin, vtkan, pa jim krasi pramene.

rumen kurkumin [85]  prah žari v milini obraza,

medtem ko amarant [86]  se bohoti na temenu.

Bela albicija  binglja, ta pokriva jim ušesa.

Na prečki pričvrščeni so cvetovi kadambe,

s tvojim prihodom se dišeče odpro.

 

यत्रोन्मत्तभ्रमरमुखराः पादपा नित्यपुष्पा
हंसश्रेणीरचितरशना नित्यपद्मा नलिन्यः
केकोत्कण्ठा भुवनशिखिनो नित्यभास्वत्कलापा
नित्यज्योत्स्नाः प्रतिहततमोवृत्तिरम्याः प्रदोषाः

 

jatra unmatta bhramara mukharāḥ pādapā nitja puṣpā
haṃsa śreṇī račita raśanā nitja padmā nalinjaḥ /
/
keka utkaṇṭhā bhuvana śikhino nitja bhāsvat kalāpā
nitja džjotsnāḥ pratihata tamo vṛtti ramjāḥ pradoṣāḥ // 2.3 //

 

Tam, kjer drevesa stalno cvetijo, čebele v omami brenčijo.

Na ribniku lotosov, neumrljivih, v gosji vrsti plavajo labodi.

Ali je lahko lepše prepasan?

Hišni pavi, tudi ponosni na svoja bleščeča peresa,

se dvignjenih glav hrepeneče oglašajo dan in noč.

Pozni večeri v mesečini so vedno prijetni in svetli,

saj tema pregnana je in nima moči.

 

आनन्दोत्थं नयनसलिलम्यत्र नान्यैर्निमित्तैर्
नान्यस्तापं कुसुमशरजादिष्टसंयोगसाध्यात्
नाप्यन्यस्मात्प्रणयकलहाद्विप्रयोगोपपत्तिर्
वित्तेशानां खलु वयो यौवनादन्यदस्ति


ānanda utthaṃ najana salilam jatra na anjaiḥ nimittaiḥ
na anjaḥ tāpaṃ kusumaśara džāt iṣṭa saṃjoga sādhjāt /
/
na api anjasmāt praṇaja kalahāt viprajoga upapattiḥ
vitteśānāṃ na ča khalu vajo jauvanāt anjat asti // 2.4 //

V kraljestvu Kubere beda, starost, ne obstaja.

Jakše le radostne solze prelivajo, ker pač ni razloga za druge.

Nič jih ne žge, razen če zadane jih puščica Kame (ljubezni),

in samo bližina najdražje osebe lahko požar pogasi.

Ljubimca prav tako ne poznata razhajanja, morda le prepirček,

a še ta iz ljubezni. Mladost pa traja in traja in traja…

 

यस्यां यक्षाः सितमणिमयान्येत्य हर्म्यस्थलानि
ज्योतिश्छायाकुसुमरचितान्युत्तमस्त्रीसहायाः
आसेवन्ते मधु रतिफलं कल्पवृक्षप्रसूतं
त्वद्गम्भीरध्वनिषु शनकैः पुष्करेष्वाहतेषु


jasjāṃ jakṣāḥ sitamaṇimajāni etja harmjasthalāni
džjotiś-čhājā kusuma račitāni uttama strī sahājāḥ /
/
āsevante madhu ratiphalaṃ kalpavṛkṣa prasūtaṃ
tvad gambhīra dhvaniṣu śanakaiḥ puṣkareṣv āhateṣu // 2.5 //

Na terasah svojih domov, izdelanih iz kristala,

kjer strehe v slogu rožnih baldahinov odsevajo zvezde,

Jakše uživajo življenje v družbi svojih očarljivih dam

in zraven pijejo afrodiziak, ki ga daje Kalpavrikševo drevo.

Ob spremljavi bobnov, ki v sozvočju nežno zaigrajo,

kakor da bi posnemali tvoje grmenje.

 

मन्दाकिन्याः सलिलशिशिरैः सेव्यमाना मरुद्भिर्
मन्दाराणामनुतटरुहां छायया वारितोष्णाः
अन्वेष्टव्यैः कनकसिकतामुष्टिनिक्षेपगूढैः
संक्रीडन्ते मणिभिरमरप्रार्थितया यत्र कन्याः


mandākinjāḥ salila śiśiraiḥ sevjamānā marudbhiḥ
mandārāṇām anutaṭa ruhāṃ čhājajā vāritoṣṇāḥ /
/
anveṣṭavjaiḥ kanakasikatā muṣṭi nikṣepa gūḍhaiḥ
saṃkrīḍante maṇibhiḥ amara prārthitāḥ jatra kanjāḥ // 2.6 //

[ Tako privlačne so ] tamkajšnje mladenke,

da celo nesmrtni bogovi si jih poželijo!

Lahko jih vidiš, kako bežijo pred pripeko

v senco dreves mandare[87] na bregovih Mandakini [88].

Koder sapica pihlja, ohlajena z njenimi vodami,

v zlati pesek na obrežju položijo pest draguljev,

potem igrajo se skrivalnice – jih spet poiščejo.

 

नीवीबन्धोच्छ्वासितशिथिलं यत्र बिम्बाधराणां
क्षौमं रागादनिभृतकरेष्वाक्षिपत्सु प्रियेषु
अर्चिस्तुङ्गानभिमुखमपि प्राप्य रत्नप्रदीपान्
ह्रीमूढानां भवति विफलप्रेरणा चूर्णमुष्टिः


nīvībandha uččhvāsita śithilaṃ jatra bimbādharāṇāṃ
kṣaumaṃ rāgāta anibhṛta kareṣv ākṣipatsu prijeṣu /
/
arčiḥ tuṅgān abhimukham api prāpja ratna pradīpān
hrī mūḍhānāṃ bhavati viphala preraṇā čūrṇa muṣṭiḥ // 2.7 //

Kadar gizdalini spretnih prstov v navalu strasti

ljubimkam razvežejo vozel okrog pasu,

ohlapno padejo lanena ženska oblačila.

Njihove so ustnice pordečele kakor sadež bimbe[89],

ker se sramujejo, nekaj morajo storiti.

In že vržejo gulal[90]  na plamen sijajnih svetilk,

da bi ga upihnile, ampak vse je zaman.

 

नेत्रा नीताः सततगतिना यद्विमानाग्रभूमीर्
आलेख्यानां सलिलकणिकादोषमुत्पाद्य सद्यः
शङ्कास्पृष्टा इव जलमुचस्त्वादृशा जालमार्गैर्
धूमोद्गारानुकृतिनिपुणा जर्जरा निष्पतन्ति


netrā nītāḥ satata gatinā jad vimāna agrabhūmīḥ
ālekhjānāṃ salila kaṇikā doṣam utpādja sadjaḥ /
/
śaṅkā spṛṣṭā iva džalam učaḥ tvādṛśā džāla mārgaiḥ
dhūma udgāra anukṛti nipuṇā džardžarā niṣpatanti // 2.8 //

Nekatere oblake je vetrovni vodič prignal

do zgornjih nadstropij palač, potem pa

z vlažno dlanjo so skazili freske.

Zavedajoč se položaja,

brž so se raztrgali na delčke, nakar,

iz samega strahu, kakor dim so izpuhteli

skozi okna in rešetke.

 

यत्र स्त्रीणां प्रियतमभुजोच्छ्वासितालिङ्गितानाम्
अङ्गग्लानिं सुरतजनितां तन्तुजालावलम्बाः
त्वत्संरोधापगमविशदश्चन्द्रपादैर्निशीथे
व्यालुम्पन्ति स्फुटजललवस्यन्दिनश्चन्द्रकान्ताः


jatra strīṇāṃ prijatama bhudža uččhvāsita āliṅgitānām
aṅga-glāniṃ surata džanitāṃ tantu džāla avalambāḥ /
/
tvat saṃrodha apagama viśadaḥ čandrapādaiḥ niśīthe
vjālumpanti sphuṭa džala lavasjandinaḥ čandrakāntāḥ // 2.9 //

Opolnoči, ko luninim žarkom spet dal si prosto pot,

na izobešenih mesečevih kamnih zbirajo se kapljice.

Lesketajo se v srebrni svetlobi, in ko padejo na ženske,

osvežijo njihova mlahava telesa, tesno objeta,

od strastne ljubezni prijetno izžeta.

 

अक्षय्यान्तर्भवननिधयः प्रत्यहं रक्तकण्ठैर्
उद्गायद्भिर्धनपतियशः किंनरैर्यत्र सार्धम्
वैभ्राजाख्यं विबुधवनितावारमुख्यसहाया
बद्धालापा बहिरुपवनं कामिनो निर्विशन्ति १०


akṣajja antar bhavana nidhajaḥ pratjahaṃ raktakaṇṭhaiḥ
udgājadbhiḥ dhanapati-jaśaḥ kiṃnaraiḥ jatra sārdham /
/
vaibhrādž ākhjaṃ vibudha-vanitā vāra mukhja sahājā
baddhālāpā bahi rupa-vanaṃ kāmino nirviśanti // 2.10 //

 

V park Vaibhradža zunaj mestnega obzidja

zahajajo premožni poželjivci, lastniki zakladnic,

uživat dan za dnem, kajti prija jim druščina

apasar[91]  in elitnih kurtizan.

Ob hvalnicah Kuberi, bogu izobilja,

katere pričara miloglasno petje Kinnar[92],

se tam zapletejo z njimi v klepet.

 

गत्युत्कम्पादलकपतितैर्यत्र मन्दारपुष्पैः
पत्रच्छेदैः कनककमलैः कर्णविभ्रंशिभिश्च
मुक्ताजालैः स्तनपरिसरच्छिन्नसूत्रैश्च हारै
नैशो मार्गः सवितुरुदये सूच्यते कामिनीनाम् ११


gatjutkampāt alaka patitaiḥ jatra mandāra puṣpaiḥ
patraḥ čhedaiḥ kanaka kamalaiḥ karṇa vibhraṃśibhiḥ ča /
/
muktā džālaiḥ stana-parisaraḥ čhinna sūtraiśča hāraiḥ
naiśo mārgaḥ savitur udaje sūčjate kāminīnām // 2.11 //

Šele v soncu, ki je komaj dobro vstalo,

sledi nočnih pohodov so res zgovorne:

po tleh leži cvetje mandare,

ki še včeraj je krasilo njene kodre;

zlati uhani iz lotosovih venčnih listov

so prav tako odpadli zaradi nemirne hoje.

Biserna ogrlica pod težo dojk je popustila,

sedaj po delčkih je raztresena po poti,

ki jo ubrala je ljubimka.

 

 

वासश्चित्रं मधु नयनयोर्विभ्रमादेशदक्षं
पुष्पोद्भेदं सह किसलयैर्भूषणानां विकल्पम्
लाक्षारागं चरणकमलन्यासयोग्यं यस्याम्
एकः सूते सकलमबलामण्डनं कल्पवृक्षः १२


vāsaḥ čitraṃ madhu najanajor vibhram ādeśa dakṣaṃ
puṣpa udbhedaṃ saha kisalajaiḥ bhūṣaṇānāṃ vikalpam /
/
lākṣā rāgaṃ čaraṇa kamala njāsa jogjaṃ ča jasjām
ekaḥ sūte sakalam abalā maṇḍanaṃ kalpavṛkṣaḥ // 2.12 //

V Alkapuriju drevo želja sámo priskrbi ženskam vse,

kar potrebujejo za svojo sringaro[93]:

pisane potiskane tkanine; vino,

ki očem vrne veščino spogledovanja;

za okrasje izbrane rože in popje; in rdečo heno,

primerno za obarvanje lotosovih stopal.

 

पत्रश्यामा दिनकरहयस्पर्धिनो यत्र वाहाः
शैलोदग्रास्त्वमिव करिणो वृष्टिमन्तः प्रभेदात्
योधाग्रण्यः प्रतिदशमुखं संयुगे तस्थिवांसः
प्रत्यादिष्टाभरणरुचयश्चन्द्रहासव्रणाङ्कैः १३


patra śjāmā dinakarahaiḥ spardhino jatra vāhāḥ
śailodagrāḥ tvam iva kariṇo vṛṣṭimantaḥ prabhedāt /
/
jodhā agraṇjaḥ prati daśamukhaṃ saṃjuge tasthivāṃsaḥ
pratjādiṣṭa ābharaṇa ručajaḥ čandrahāsa vraṇāṅkaiḥ // 2.13 //

V tem mestu – kjer gibčni vranci zviška gledajo na tekmece,

iskrive bele konje, lipicance, vprežene v sončevo kočijo,

in kjer kakor ti, ki se izlivaš v plohah,

gorski sloni se znojijo iz obsènčnih por –

vodilnim vojščakom ni mar za okrasje.

Ozdravljene brazgotine, sled Ravanovega meča,

imenovanega Čandrahasa, so edino okrasje, ki kaj šteje!

 

मत्वा देवं धनपतिसखं यत्र साक्षाद्वसन्तं
प्रायश्चापं वहति भयान्मन्मथः षट्पदज्यम्
सभ्रूभङ्गप्रहितनयनैः कामिलक्ष्येष्वमोघैस्
तस्यारम्भश्चतुरवनिताविभ्रमैरेव सिद्धः १४


matvā devaṃ dhanapati sakhaṃ jatra sākṣād vasantaṃ
prājaśčāpaṃ na vahati bhajān manmathaḥ ṣaṭpadadžjam /
/
sabhrūbhaṅga prahita najanaiḥ kāmi lakṣjeṣv amoghaiḥ
tasjārambhaḥ čatura vanitā vibhramaiḥ eva siddhaḥ // 2.14 //

Zavedajoč se, da Šiva, Kuberov prijatelj, osebno živi tu,

si Kama v splošnem ne upa[94] nositi svojega loka,

v katerega ima kot strelice vpete čebele.

Rajši pusti, da njegovo delo vešče opravijo gospodične,

(ki) s spogledljivimi očmi in igrivo namrščenimi obrvmi,

zadanejo zabave željne ljubimce naravnost v srce.

 

तत्रागारं धनपतिगृहानुत्तरेणास्मदीयं
दूराल्लक्ष्यं सुरपतिधनुश्चारुणा तोरणेन
यस्योपान्ते कृतकतनयः कान्तया वर्धितो मे
हस्तप्राप्यस्तवकनमितो बालमन्दारवृक्षः १५


tatra āgāraṃ dhanapati gṛhāt uttareṇa asmadījaṃ
dūrāt lakṣjaṃ surapati dhanuḥ čāruṇā toraṇena /
/
jasja upānte kṛtaka tanajaḥ kāntajā vardhito me
hasta prāpja stavaka namito bāla mandāra vṛkṣaḥ // 2.15 //

Severno od Kuberove palače je moja hiša

z ljubkimi, kakor mavrica obokanimi durmi,

ki že od daleč padejo v oči.

Poleg uspeva drobna kalpavrikša (drevo želja),

moja ženka jo neguje, zanjo je kakor lastna hči.

Pod težo razcvetelosti tako zelo se upogiba,

da če podnjo stopiš, cvetje roke ti poda.

 

वापी चास्मिन्मरकतशिलाबद्धसोपानमार्गा
हैमैश्छन्ना विकचकमलैः स्निग्धवैदूर्यनालैः
यस्यास्तोये कृतवसतयो मानसं संनिकृष्टं
नाध्यास्यन्ति व्यपगतशुचस्त्वामपि प्रेक्ष्य हंसाः १६


vāpī čāsmin marakata śilā-baddha sopāna mārgā
haimaiḥ čhannā vikača kamalaiḥ snigdha vaidūrjanālaiḥ /
/
jasjās toje kṛta vasatajo mānasaṃ saṃnikṛṣṭaṃ
na dhjāsjanti vjapagata śučaḥ tvām api prekṣja haṃsāḥ // 2.16 //

 

Zadaj v ovalnem ribniku zlati lotosi cveto,

ah, stebla se jim bleščijo v barvi lazurita.

Tja po smaragdnih stopnicah se spustiš.

Od kar si prišel, labodi, ki so tod naseljeni,

ničesar ne pogrešajo, celo Mansarovarja ne,

čeprav je blizu.

 

तस्यास्तीरे रचितशिखरः पेशलैरिन्द्रनीलैः
क्रीडाशैलः कनककदलीवेष्टनप्रेक्षणीयः
मद्गेहिन्याः प्रिय इति सखे चेतसा कातरेण
प्रेक्ष्योपान्तस्फुरिततडितं त्वां तमेव स्मरामि १७


tasjās tīre račita śikharaḥ peśalaiḥ indra nīlaiḥ
krīḍā śailaḥ kanaka kadalī veṣṭana prekṣaṇījaḥ /
/
mad gehinjāḥ prija iti sakhe četasā kātareṇa
prekṣja upānta sphurita taḍitaṃ tvāṃ tam eva smarāmi // 2.17 //

Ob nabrežju leži vzpetina, okronana s safirji,

z zlatimi rajskimi smokvami lepo ograjena.

»Moja žena jo obožuje,« otožnega srca pomislim, [ ker ni ob meni ]

in kadar te gledam, tovariš, v spremstvu strele[95],

se v spominu vračam h griču občudovanja.

 

रक्ताशोकश्चलकिसलयः केसरश्चात्र कान्तः
प्रत्यासन्नौ कुरुवकवृतेर्माधवीमण्डपस्य
एकः सख्यास्तव सह मया वामपादाभिलाषी
काङ्क्षत्यन्यो वदनमदिरां दोहदच्छद्मनास्याः १८


raktā śokaḥ čala kisalajaḥ kesaraḥ čātra kāntaḥ
pratjāsannau kuruvaka vṛteḥ mādhavī maṇḍapasja /
/
ekaḥ sakhjāḥ tava saha majā vāma pāda abhilāṣī
kāṅkṣati anjo vadana madirāṃ dohadaḥ čhadma na asjāḥ // 2.18 //

Na njem ašoka rdeče valoví poleg ute iz plezalke madhavi[96],

ki jo amarant živo obdaja, in naposled tukaj je še maulašri  [97].

Prva je meni enaka; da bi cvetela, želi si dotika,

da jo krcne levo stopalo[98] moje soproge.

Za nektar z njenih ustnic se druga bori,

in sicer pod pretvezo hrepenenja.

 

तन्मध्ये स्फटिकफलका काञ्चनी वासयष्टिर्
मूले बद्धा मणिभिरनतिप्रौढवंशप्रकाशैः
तालैः शिञ्जावलयसुभगैर्नर्तितः कान्तया मे
यामध्यास्ते दिवसविगमे नीलकण्ठः सुहृद्वः १९


tanmadhje ča sphaṭika phalakā kāñčanī vāsajaṣṭih
mūle baddhā maṇibhiḥ anatiprauḍha vaṃśa prakāśaiḥ /
/
tālaiḥ śiñdžā valaja subhagaiḥ nartitaḥ kāntajā me
jām adhjāste divasa vigame nīlakaṇṭhaḥ suhṛd vaḥ // 2.19 //

Med njima na podnožju, ozaljšanim z dragulji,

ki se šopirijo sijajni kakor mladi bambus,

stoji zlata gred s kristalno vrhnjo ploskvijo,

kamor tvoj prijatelj,[99]pav, prileti

počivat ob zatonu dneva.

Ob ploskanju moje drage voljno zapleše

na žvenketajočo melodijo zapestnic.

 

एभिः साधो हृदयनिहितैर्लक्षणैर्लक्षयेथा
द्वारोपान्ते लिखितवपुषौ शङ्खपद्मौ दृष्ट्वा
क्षामच्छायां भवनमधुना मद्वियोगेन नूनं
सूर्यापाये खलु कमलं पुष्यति स्वामभिख्याम् २०


ebhiḥ sādho hṛdajanihitaiḥ lakṣaṇaiḥ lakṣajethā
dvāropānte likhita vapuṣau śaṅkha  padmau ča dṛṣṭvā /
/
kṣāmaḥ čhājāṃ bhavanam adhunā mad vijogena nūnaṃ
sūrja apāje na khalu kamalaṃ puṣjati svām abhikhjām // 2.20 //

Moj dobri prijatelj, če v srce vsadiš si znamenji –

da na vratih školjka in lotos sta lepo izrisana,

boš zlahka prepoznal moj dom.

Pust izgleda te dni, ko mene ni;

še lotos izgubi svoj čar, res, ko sonce zaide.

 

गत्वा सद्यः कलभतनुतां शीघ्रसंपातहेतोः
क्रीडाशैले प्रथमकथिते रम्यसानौ निषण्णः
अर्हस्यन्तर्भवनपतितां कर्तुमल्पाल्पभासं
खद्योतालीविलसितनिभां विद्युदुन्मेषदृष्टिम् २१

gatvā sadjaḥ kalabha-tanutāṃ śīghra  saṃpātahetoḥ
krīḍā śaile prathama kathite ramja sānau niṣaṇṇaḥ /
/
arhasi antaḥ bhavana patitāṃ kartum alpa-alpa bhāsaṃ
khadjota ālī vilasita-nibhāṃ vidjuta-unmeṣa dṛṣṭim // 2.21 //

Za lažji pristop na velikost slončka se skrči,

potem vrh že omenjenega griča ugodja sedi!

Od koder v notranjost hiše lahko pokukaš.

Če želiš jo razsvetliti, rahlo se zabliskaj,

čisto malo, da boš vstopil kakor roj kresničk.

 

तन्वी श्यामा शिखरीदशना पक्वबिम्बाधरौष्ठी
मध्ये क्षामा चकितहरिणीप्रेक्षणा निम्ननाभिः
श्रोणीभारादलसगमना स्तोकनम्रा स्तनाभ्यां
या तत्र स्याद्युवतीविषये सृष्टिराद्यैव धातुः २२


tanvī śjāmā śikhari daśanā pakva bimbādharauṣṭhī
madhje kṣāmā čakita hariṇī prekṣaṇā nimna nābhiḥ /
/
śroṇī-bhārāt alasa-gamanā stoka namrā stanābhjāṃ
jā tatra sjāt juvati viṣaje sṛṣṭiḥ ādjaiva dhātuḥ // 2.22 //

Kar tam vidiš, je zgled dekliške lepote,

moja žena, najfinejša Brahmova stvaritev.

Krasi jo vitek stas, zobje kot popki jasmina.

Obdani z ustnami, rdečimi ko zreli sad bimbe.

V pasu ozka, globok je njen popek.

Plahih oči kot zbegana srnica.

Ker njeni boki odražajo obilje,

dostojanstveno, počasi se giblje.

Rahlo sključeno zaradi širokega oprsja.

 

तां जानीथाः परिमितकथां जीवितं मे द्वितीयं
दूरीभूते मयि सहचरे चक्रवाकीमिवैकाम्
गाढोत्कण्ठां गुरुषु दिवसेष्वेषु गच्छत्सु बालां
जातां मन्ये शिशिरमथितां पद्मिनीं वान्यरूपाम् २३


tāṃ džānīthāḥ parimita kathāṃ džīvitaṃ me dvitījaṃ
dūrībhūte maji sahačare čakravākīm iva ekām /
/
gāḍha utkaṇṭhāṃ guruṣu divaseṣv eṣu gaččhatsu bālāṃ
džātāṃ manje śiśira mathitāṃ padminīṃ vā anja rūpām // 2.23 //

Spoznaj lepotico, ki le zanjo živim.

Zaradi stiske je podobna čakravaki,[100]

redkobesedna in vse bolj osamljena,

ker usoda hoče, da preveč daleč sva si.

Za dušo to težki dnevi so.

Od muke nevzdržnega hrepenenja,

slutim, zdaj njen videz je drugačen.

Tako je tudi, če lotos dohiti zmrzal.

 

नूनं तस्याः प्रबलरुदितोच्छूननेत्रं प्रियाया
निःश्वासानामशिशिरतया भिन्नवर्णाधरोष्ठम्
हस्तन्यस्तं मुखमसकलव्यक्ति लम्बालकत्वाद्
इन्दोर्दैन्यं त्वदनुसरणक्लिष्टकान्तेर्बिभर्ति २४


nūnaṃ tasjāḥ prabala rudita uččhūna netraṃ prijājā
niḥśvāsānām aśiśira tajā bhinna varṇa adharoṣṭham /
/
hastanjastaṃ mukhama sakala vjakti lambālakatvāt
indoḥ dainjaṃ tvat anusaraṇa kliṣṭa kānteḥ bibharti // 2.24 //

Joj, kako moja draga krčevito joka,

da ljubke oči so ji otekle od solza.

Ustnice bolj blede so, tako vroči so vzdihljaji.

Svoj mrki obraz, s kodri delno zastrt,

komajda izkoplje iz dlani brezupne tolažbe.

Enako bedno luna se počuti,

kadar v temni noči izgine za oblaki.

 

आलोके ते निपतति पुरा सा बलिव्याकुला वा
मत्सादृश्यं विरहतनु वा भावगम्यं लिखन्ती
पृच्छन्ती वा मधुरवचनां सारिकां पञ्जरस्थां
कच्चिद्भर्तुः स्मरसि रसिके त्वं हि तस्य प्रियेति २५


āloke te nipatati purā sā bali vjākulā vā
mat-sādṛśjaṃ viraha tanu vā bhāva gamjaṃ likhantī /
/
pṛččhantī vā madhura vačanāṃ sārikāṃ pañdžarasthāṃ
kaččit bhartuḥ smarasi rasike tvaṃ hi tasja prijeti // 2.25 //

 

 

Najbrž jo boš našel zatopljeno v molitev,

ali pa s kančkom domišljije slika moj portret,

spremenjeno podobo, shujšano zaradi ločitve.

S sladko ščebetavo sariko,[101] ki ždi v kletki,

morda se pogovarja, in jo je vprašala:

»Ali se kdaj spomniš svojega gospodarja,

komur nadvse priljubljena si bila?«

 

उत्सङ्गे वा मलिनवसने सौम्य निक्षिप्य वीणां
मद्गोत्राङ्कं विरचितपदं गेयमुद्गातुकामा
तन्त्रीमार्द्रां नयनसलिलैः सारयित्वा कथंचिद्
भूयो भूयः स्वयमपि कृतां मूर्च्छनां विस्मरन्ती २६


utsaṅge vā malina vasane saumja nikṣipja vīṇāṃ
mad-gotrāṅkaṃ viračita padaṃ gejam udgātu kāmā /
/
tantrīm ārdrāṃ najana salilaiḥ sārajitvā kathaṃčid
bhūjo bhūjaḥ svajam api kṛtāṃ mūrččhanāṃ vismarantī // 2.26 //

Ali pa, zanemarjeno oblečena, z lutnjo v svojem krilu,

skuša zapeti lirsko kitico, ki je tako sestavljena,

da vsebuje moje družinske korenine, o plemenita.

Prebira mokre strune, s solzami orošene,

in misleč name, spet in spet pozablja melodijo,

čeprav sama jo je vešče uglasbila za izurjeno uho.

 

शेषान्मासान्विरहदिवासस्थापितस्यावधेर्वा
विन्यस्यन्ती भुवि गणनया देहलीदत्तपुष्पैः
सम्भोगं वा हृदयनिहितारम्भमास्वादयन्ती
प्रायेणैते रमणविरहेष्वङ्गनानां विनोदाः २७


śeṣān māsān viraha divāsa sthāpitasja avadheḥ vā
vinjasjantī bhuvi gaṇanajā dehalī datta puṣpaiḥ /
/
sambhogaṃ vā hṛdaja nihita ārambham āsvādajantī
prājeṇaite ramaṇa viraheṣv aṅganānāṃ vinodāḥ // 2.27 //

 

Mogoče prešteva rože na hišnem pragu.

Redno jih tja polaga, od kar sem zdoma.

S pomočjo jasnih zaznamkov lažje sledi,

čez koliko mesecev se vrnil bom nazaj (k njej).

Ali pa s slastjo spominja se najine predigre.

S tem ženske običajno krajšajo si čas,

kadar v osamljenosti dragega pogrešajo.

 

सव्यापारमहनि तथा पीडयेद्विप्रयोगः
शङ्के रात्रौ गुरुतरशुचं निर्विनोदां सखीं ते
मत्संदेशः सुखयितुमलं पश्य साध्वीं निशीथे
तामुन्निद्रामवनिशयनां सौधवातायनस्थः २८

 

savjāpāram ahani na tathā pīḍajet viprajogaḥ
śaṅke rātrau gurutaraśučaṃ nirvinodāṃ sakhīṃ te /
/
mat sandeśaḥ sukhajitum alaṃ paśja sādhvīṃ niśīthe
tām unnidrām avani śajanāṃ saudha vātājanasthaḥ // 2.28 //

Ob hišnih opravilih hitro bežijo ure,

torej, četudi me ni, podnevi je lažje,

moja prijateljica ne čuti tiste bolečine,

ki dvojno boli, ko je brezupno sama v temi.

Čas je, da jo razvedriš z vestjo o meni.

Poišči zračnik, okrašen s štukaturo,

opolnoči po njem se spusti v sobo,

kjer vrla ženska na tleh leži, z razlogom neprespana.

 

स्निग्धाः  सख्या कथमपि दिवा तां मोक्ष्यन्ति तन्वी

एक प्रख्या भवति हि जगति अङ्गनानां  प्रवृत्ति

त्वं रात्रौ जलद  शयनसन्न वातायनस्थः

कान्तासुप्ते पति परिजने वीत निद्रामुपेयाः २९

 

snigdhāḥ sakhjaḥ kathamapi divā tāṃ na mokśjanti tanvīṃ

eka prakhjā bhavati hi džagati aṅganānāṃ pravṛttiḥ / /

sat vam rātrau džalada śajana āsana vātājanasthaḥ

kāntāṃ supte pati paridžane vīta nidrām upejāḥ // 2.29 //

 

Kot vidiš, je drobne postave.

Njene prijateljice so vsekakor ljubeče,

zato je čez dan nikoli ne pustijo same,

kajti na tem svetu ženske niso vajene,

da bi zapustile prijateljice [ v stiski ].

Namesti se pri oknu v bližini njenega ležišča

in čakaj, dokler njene družabnice ne gredo spat.

Tedaj se približaj njej, ki budna leži, moji ljubezni.

अन्वेष्टव्याम् अवनि शयननिकीर्णकपार्श्वां

तत्पर्यङ्क  प्रगलितन वैश्च्छिन्न हारैरिवास्नैः

भूयो भूयः कठिनविषमारयन्तीं कपोलात्

आमोक्तव्यां अयमित नखेन एकवेणीं करेण   ३०


anveṣtavjām avani śajane saṃnikīrṇa eka pārśvāṃ

tat parjaṅka pragalitana vaih ččhinna hāraih ivā asraiḥ / /

bhūjo bhūjaḥ kaṭhina viṣamāṃ sārajantīṃ kapolāt

āmoktavjām ajamita nakhena eka veṇīṃ kareṇa // 2.30 //

 

Moja draga, katero iščeš,

ležeč na boku, je zavzela tla.

Kakor pobegli biseri z ogrlice

okrog nje solze so razsute.

Suhe, razmršene lase na licih

vedno znova odmika, z neurejenimi nohti,

v eno kito jih poskuša povezati.

 

आधिक्षामां विरहशयने संनिषण्णैकपार्श्वां
प्राचीमूले तनुमिव कलामात्रशेषां हिमांशोः
नीता रात्रिः क्षण इव मया सार्धमिच्छारतैर्या
तामेवोष्णैर्विरहमहतीमश्रुभिर्यापयन्तीम् ३१


ādhikṣāmāṃ viraha śajane saṃniṣaṇṇa eka pārśvāṃ
prāčīmūle tanum iva kalā mātra śeṣāṃ himāṃśoḥ /
/
nītā rātriḥ kṣaṇa iva majā sārdham iččhā rataiḥ jā
tām eva uṣṇair viraha mahatīm aśrubhiḥ jāpajantīm // 2.31 //

Upadel stas kaže, da jo tarejo duševne muke,

da je kakor luna na vzhodnem obzorju,

ki je ohranila le šestnajstinko svoje slave.

Samo ona ve, kako hipno ji je noč minila,

ko skupaj z mano se je ljubila.

Zdaj pa sama na svoji strani postelje

čaka odrešilni spanec, a dočaka le solze.

 

पादानिन्दोरमृतशिशिराञ्जलमार्गप्रविष्टान्
पूर्वप्रीत्या गतमभुमुखं संनिवृत्तं तथैव
चक्षुः खेदात्सलिलगुरुभिः पक्ष्मभिश्छादयन्तीं
साभ्रे।अह्नीव स्थलकमलिनी प्रभुद्धां सुप्ताम् ३२

pādān indoḥ amṛta śiśirāñ džala mārga praviṣṭān
pūrva prītjā gatam abhimukhaṃ saṃnivṛttaṃ tathaiva /
/
čakṣuḥ khedāt salila gurubhiḥ pakṣmabhiḥ čhādajantīṃ
sābhre ahni iva sthala kamalinī na prabhuddhāṃ na suptām // 2.32 //

Da bi gledala mesečino, ki vstopa skozi okno,

hladna kakor amrita v starih dneh užitkov,

se spet zvali na bok, toda ne za dolgo.

V navalu nostalgije kmalu proč obrne se, oko.

Zalito s solzami več ne zdrži, za trepalnice se skrije,

kot lotosov popek na oblačen dan,

                                              ki ne ve, ali naj se zbudi ali zaspi . (ki pravzaprav ni niti razprt niti zaprt.)

 

निःश्वासेनाधरकिसलयक्लेशिना विक्षिपन्तीं
शुद्धस्नानात्परुषमलकं नूनमागण्डम्बम्
मत्संभोगः कथमुपनमेत्स्वप्नजो।अपीति निद्राम्
आकाङ्क्षन्तीं नयनसलिलोत्पीडरुद्धावकाशम् ३३


niḥśvāsena adhara kisalaja kleśinā vikṣipantīṃ
śuddha snānāt paruṣam alakaṃ nūnam āgaṇda lambam /
/
mat saṃbhogaḥ katham upanamet svapnadžaḥ api iti nidrām
ākāṅkṣantīṃ najana salila utpīḍa ruddha avakāśam // 2.33 //

V čisti vodi brez mila, ravnokar si je lase umila.

Skuštrani so, prosto spuščeni čez brhko lice.

Zato vsak vzdihljaj kak koder zgane,

ki draži njene vroče, nežne ustnice.

»Morda vsaj v sanjah se bova združila.«

S to mislijo želi zaspati, a spet zaman,

ker solzne so noči, za drugo ni možnosti.

 

आद्ये बद्धा विरहदिवसे या शिखा दाम हित्वा
शापस्यान्ते विगलितशुचा तां मयोद्वेष्टनीयाम्
स्पर्शक्लिष्टामयमितनखेनासकृत्सारयन्तीं
गण्डाभोगात्कठिनविषमामेकवेणीं करेण


ādje baddhā viraha divase jā śikhā dāma hitvā
śāpasja ante vigalita śučā tāṃ maja udveṣṭanījām /
/
sparśa kliṣṭām ajamita nakhena asakṛt sārajantīṃ
gaṇḍa ābhogāt kaṭhina viṣamām eka veṇīṃ kareṇa // 2.34 //

Na dan, ko naju usoda je razšla,

svoj temni šop zvezala je v kito las,

ki odtlej nikoli ni bila s cvetjem okrašena.

Z neurejenimi nohti pogosto jo odriva vstran.

Saj zavozlani, suhi, togi lasje pregrobo padejo

na njena lica, mehka, voljna, občutljiva na dotik.

Prav mene čaka, da jo bom razvezal, še isti dan,

ko žalost mine, izteče se prekletstvo.

 

सा संन्यस्ताभरणमबला पेशलं धारयन्ती
शय्योत्सङ्गे निहितमसकृद्दुःखदुःखेन गात्रम्
त्वामप्यस्रं नवजलमयं मोचयिष्यत्यवश्यं
प्रायः सर्वो भवति करुणावृत्तिरार्द्रान्तरात्मा

 

sā saṃnjast ābharaṇam abalā peśalaṃ dhārajantī
śajja-utsaṅge nihitam asakṛt duḥkha duḥkhena gātram /
/
tvām api asraṃ nava džalamajaṃ močajiṣjati avaśjaṃ
prājaḥ sarvo bhavati karuṇā vṛttiḥ ārdra antarātmā // 2.35 //

Zagotovo boš potočil solze svežega dežja,

ob pogledu na slabotno telo nesrečnice,

ki v krempljih često ponovljene bolečine

vznak leži na robu svoje trpke postelje.

Na okrasje že zdavnaj je pozabila,

saj še zase komaj poskrbi.

Vsa bitja mehkega srca, v splošnem,

sočutno se odzovejo na stiske soljudi.

 

जाने सख्यास्तव मयि मनः संभृतस्नेहमस्माद्
इत्थंभूतां प्रथमविरहे तामहं तर्कयामि
वाचालं मां खलु सुभगंमन्यभावः करोति
प्रत्यक्षं ते निखिलमचिराद्भ्रातरुक्तं मया यत्

 

džāne sakhjās tava maji manaḥ saṃbhṛta sneham asmāt
itthaṃ bhūtāṃ prathama virahe tām ahaṃ tarkajāmi /
/
vāčālaṃ māṃ na khalu subhagaṃmanja bhāvaḥ karoti
pratjakṣaṃ te nikhilam ačirāt bhrātaḥ uktaṃ majā jat // 2.36 //

Da me globoko ljubi še, to vem.

Sedaj, ko sva prvič tako narazen,

menim, da je vse tako kakor sem dejal.

Saj ne, da se baham, ker je pač naneslo,

da sem srečen mož [ tako zveste soproge ];

kmalu lastno(r)očno[102] videl boš, brat, in boš verjel.

 

रुद्धापाङ्गप्रसरमलकैरञ्जनस्नेहशून्यं
प्रत्यादेशादपि मधुनो विस्मृतभ्रूविलासम्
त्वय्यासन्ने नयनमुपरिस्पन्दि शङ्के मृगाक्ष्या
मीनक्षोभाच्चलकुवलयश्रीतुलामेष्यतीति


ruddhāpāṅga prasaram alakaiḥ añdžana sneha śūnjaṃ
pratjādeśāt api ča madhuno vismṛta bhrū vilāsam /
/
tvaji āsanne najanam upari spandi śaṅke mṛgākṣjā
mīna kṣobhāt čala kuvalaja śrī tulām eṣjati iti // 2.37 //

S prameni rahlo zastrte ima oči,

črtalo dolgo že ni jih negovalo.

Tudi prav nič spogledljive niso,

ker vino ust ljubljene ni orosilo.

Pobližje gledano, višja veka trepeta[103] ji,

v očeh moje srnice si povzročil nemir,

znan tudi vodni liliji, ki strese se,

če ribe jo tesno obkrožajo.

 

वामश्चास्याः कररुहपदैर्मुच्यमानो मदीयैर्
मुक्ताजालं चिरपरिचितं त्याजितो दैवगत्या
संभोगान्ते मम समुचितो हस्तसंवाहमानां
यास्यत्यूरुः सरसकदलीस्तम्भगौरश्चलत्वम्

 

vāmaḥ ča asjāḥ kararuha padaiḥ mučjamāno madījaiḥ
muktā-džālaṃ čira paričitaṃ tjādžito daiva gatjā /
/
saṃbhogānte mama samučito hasta saṃvāhamānāṃ
jāsjati ūruḥ sarasa kadalī stambha gauraḥ čalatvam // 2.38 //

[ ob tvojem prihodu ]

Vzdrhtelo bo ženino levo stegno –

rad sem ga božal po vrhuncu najine strasti –

sočno, svetlo kakor steblo rajske smokve,

na katerem danes ni sledi mojih nohtov,

niti biserne ogrlice, nekoč pogosto nošene,

ker usoda je tako hotela.

 

तस्मिन्काले जलद यदि सा लब्धनिद्रासुखा स्याद्
अन्वास्यैनां स्तनितविमुखो याममात्रं सहस्व
मा भूदस्याः प्रणयिनि मयि स्वप्नलब्धे कथंचित्
सद्यः कण्ठच्युतभुजलताग्रन्थि गाढोपगूढम्

 

tasmin kāle džalada jadi sā labdha nidrā sukhā sjād
anvāsja enāṃ stanita vimukho jāma mātraṃ sahasva /
/
mā bhūdasjāḥ praṇajini maji svapna labdhe kathaṃčit
sadjaḥ kaṇṭha čjuta bhudža latā granthi gāḍha upagūḍham // 2.39 //

Če je v tem času utonila v blažen sen,

Psssst ! – naj se vsaj tri ure naspi.

Kot nočna straža tiho, brez grmenja,

dragi Megha, ob njej postoj,

sicer se lahko prestraši, preljuba,

ki v sanjah nekako me je objela;

in v hipu zmuznejo se njene roke,

ovijalke z mojega vratu.

 

तामुत्थाप्य स्वजलकणिकाशीतलेनानिलेन
प्रत्याश्वस्तां सममभिनवैर्जालकैर्मालतीनाम्
विद्युद्गर्भः स्तिमितनयनां त्वत्सनाथे गवाक्षे
वक्तुं धीरः स्तनितवचनैर्मानिनीं प्रक्रमेथाः

 

tām utthāpja svadžala kaṇikā śītalena anilena
pratjāśvastāṃ samam abhinavaiḥ džālakaiḥ mālatīnām /
/
vidjut garbhaḥ stimita najanāṃ tvat sanāthe gavākṣe
vaktuṃ dhīraḥ stanita vačanaiḥ māninīṃ prakramethāḥ // 2.40 //

Z dežjem ohlajeno sapico jo pobožaj,

da se zbudi, saj mehke popke malati[104]

prav tako razneženo predramiš ti.

Svoje strele rajši zadrži zase,

ko skozi lino se zagleda vate.

Na svoj status je vsekakor ponosna,

zato z uglajenim grmenjem jo ogovori:

 

भर्तुर्मित्रं प्रियमविधवे विद्धि मामम्बुवाहं
तत्संदेशैर्हृदयनिहितैरागतं त्वत्समीपम्
यो वृन्दानि त्वरयति पथि श्रम्यतां प्रोषितानां
मन्द्रस्निग्धैर्ध्वनिभिरबलावेणिमोक्षोत्सुकानि ४९

 

bhartuḥ mitraṃ prijam avidhave viddhi mām ambuvāhaṃ
tat saṃdeśaiḥ hṛdaja nihitaiḥ āgataṃ tvat samīpam /
/
jo vṛndāni tvarajati pathi śramjatāṃ proṣitānāṃ
mandra snigdhaiḥ dhvanibhiḥ abalā veṇi mokṣa utsukāni // 2.41 //

»Sem oblak, prinašalec dobrih vesti,

ki shranjene so v mojem srcu.

Ne misli, da si vdova,

prek mene tvoj mož jih je poslal.

Upehane popotnike glasno spodbudim,

naj pohitijo domov, kjer jih ženke pričakujejo,

potrebne pomoči, da razvežejo si včerajšnje kite[105].

 

इत्याख्याते पवनतनयं मैथिलीवोन्मुखी सा
त्वामुत्कण्ठोच्छ्वसितहृदया वीक्ष्य सम्भाव्य चैव
श्रोष्यत्यस्मात्परमवहिता सौम्य सीमन्तिनीनां
कान्तोदन्तः सुहृदुपनतः संगमात्किंचिदूनः ४२


iti ākhjāte pavana tanajaṃ maithilī iva unmukhī sā
tvām utkaṇṭha uččhvasita hṛdajā vīkṣja sambhāvja čaiva /
/
śroṣjati asmāt param avahitā saumja sīmantinīnāṃ
kānta udantaḥ suhṛd upanataḥ saṃgamāt kiṃčit ūnaḥ // 2.42 //

Reči tako, in bodi počaščen od moje srčne dame.

S koprnečim pogledom pozorno bo prisluhnila,

kakor je Sita požirala besede Hanumana[106].

Predragi tovariš, ko ženska prejme sporočilo,

prek zaupnika, od svojega moža,

užitek je skoraj tolikšen, kakor da bi se združila[107].

 

तामायुष्मन्मम वचनादात्मनश्चोपकर्तुं
ब्रूया एवं तव सहचरो रामगिर्याश्रमस्थः
अव्यापन्नः कुशलमबले पृच्छति त्वां वियुक्तः
पूर्वाभाष्यं सुलभविपदां प्राणिनामेतदेव ४३

 

tām ājuṣman mama ča vačanāt ātmanaḥ ča upakartuṃ
brūjā evaṃ tava sahačaro rāmagiri āśramasthaḥ /
/
avjāpannaḥ kuśalam abale pṛččhati tvāṃ vijuktaḥ
pūrvā bhāṣjaṃ sulabha vipadāṃ prāṇinām etad eva // 2.43 //

Bog daj, da dolgo boš živel, prijatelj!

Za blagor drugih in dvig lastnih zaslug

ti naročam, da takole ji poveš:

»Tvoj miljeni soprog, ki je čil in zdrav,

me je, prebivajoč v Ramagiri ašramu,

sem poslal, da preverim, ali si dobro.«

Za nekoga, ki mu je težko, zapuščenemu,

takšne naj prve so besede (tolažbe).

 

अङ्गेनाङ्गं प्रतनु तनुना गाढतप्तेन तप्तं
सास्रेणाश्रुद्रुतमविरतोत्कण्ठमुत्कण्ठितेन
उष्णोच्छ्वासं समधिकतरोच्छ्वासिना दूरवर्ती
संकल्पैस्तैर्विशति विधिना वैरिणा रुद्धमार्गः ४४


aṅgenāṅgaṃ pratanu tanunā gāḍha taptena taptaṃ
sa asreṇa aśrudrutam avirata utkaṇṭham utkaṇṭhitena /
/
uṣṇa uččhvāsaṃ samadhikatara uččhvāsinā dūravartī
saṃkalpaiḥ taiḥ viśati vidhinā vairiṇā ruddha mārgaḥ // 2.44 //

Morala bi biti skupaj, združena,

vendar sovražna usoda ima druge namere,

daleč sem izgnan, pot nazaj pa je prekrižana.

Zato vzdihujem in enako vroči so tvoji vzdihi,

silno koprniš po meni, ne misli, da zaostajam,

medtem ko solze točiš v potokih, ranjeno hlipam,

shujšan od vsega hudega, slutim, kako si oslabela,

čutim žgočo bolečino ločenosti, saj goreče si me želiš.

 

शब्दाख्येयं यदपि किल ते यः सखीनां पुरस्तात्
कर्णे लोलः कथयितुमभूदाननस्पर्शलोभात्
सो ऽतिक्रान्तः श्रवणविषयं लोचनाभ्यामदृष्टस्
त्वामुत्कण्ठाविरचितपदं मन्मुखेनेदमाह ४५

 

śabda ākhjejaṃ jadapi kila te jaḥ sakhīnāṃ purastāt
karṇe lolaḥ kathajituma bhūta ānana sparśa lobhāt /
/
so 'ti krāntaḥ śravaṇa viṣajaṃ ločanābhjām adṛṣṭaḥ
tvām utkaṇṭhā viračita padaṃ manmukhena etam āha // 2.45 //

Kadarkoli je želel kaj reči,

in bi lahko naglas povedal

celo pred tvojimi prijateljicami,

tisto rajši šepetal ti je na uho,

samo zato, da je lahko božal

s poljubi ta tvoja mehka lica.

Sedaj onkraj vidnih, slušnih meja

je zate ljubeznivo bitje, a brez skrbi,

v besedi skozme pošilja svoje koprnenje:

 

श्यामास्वङ्गं चकितहरिणीप्रेक्षणे दृष्टिपातं
वक्त्रच्छायां शशिनि शिखिनां बर्हभारेषु केशान्
उत्पश्यामि प्रतनुषु नदीवीचिषु भ्रूविलासान्
हन्तैकस्मिन्क्वचिदपि ते चण्डि सादृश्यमस्ति ४६


śjāmāsv aṅgaṃ čakita hariṇī prekṣaṇe dṛṣṭipātaṃ
vaktraḥ čhājāṃ śaśini śikhināṃ barha bhāreṣu keśān /
/
utpaśjāmi pratanuṣu nadī vīčiṣu bhrūvilāsān
hanta ekasmin kvačid api na te čaṇḍi sādṛśjam asti // 2.46 //

V plezoči prijangi[108]  tvoje vitke ude gledam,

v luni pomotoma ugledam tvoj obraz,

s pogledi živiš v plahih srninih očeh,

v pavji perjanici vidim tvoje kodre,

v potočnih brzicah odraz nagubanih obrvi.

Kljub vsemu, o Čandi[109], tvoje ljubkosti

žal čisto nič dejansko ne posnema.

 

त्वामालिख्य प्रणयकुपितां धातुरागैः शिलायाम्
आत्मानं ते चरणपतितं यावदिच्छामि कर्तुम्
अस्रैस्तावन्मुहुरुपचितैर्दृष्टिरालुप्यते मे
क्रूरस्तस्मिन्नपि सहते संगमं नौ कृतान्तः ४७


tvām ālikhja praṇajakupitāṃ dhāturāgaiḥ śilājām
ātmānaṃ te čaraṇapatitaṃ jāvad iččhāmi kartum /
/
asraiḥ tāvat muhuḥ upačitaiḥ dṛṣṭiḥ ālupjate me
krūraḥ tasminn api na sahate saṃgamaṃ nau kṛtāntaḥ // 2.47 //

Nanašam mineralne barve,

skala počasi spreminja se v platno,

na katerem hliniš zaljubljeno jezo,

ker nisem sklonjen poleg tvojih stopal.

Toliko solz vedno znova sili na plano,

da komajda še kaj vidim pred seboj.

Kruta usoda ne želi, da sva skupaj,

kot kaže, v tem primeru niti na sliki.

 

धारा सिक्तः थल सुरभिणः त्वत् मुखस्यास्य बाले

दूरी भूतमं प्रतनुमपि मां पञ्चबाणः क्षिणोति

घर्मान्तेऽस्मिन्विगणय कथं वांसराणि व्रजेयुः

दिक्संसक्ते प्रवितत घन व्यस्त सूर्यातपानि ४८


dhārā siktaḥ thala surabhiṇaḥ tvat mukhasja asja bāle
dūrī bhūtaṃ pratanum api māṃ pañčabāṇaḥ kṣiṇoti /
/
gharmānte 'smin vigaṇaja kathaṃ vāsarāṇi vradžejur
diksaṃsakta pravitata ghana vjasta sūrjātapāni // 2.48 //

Mladenka! Daleč proč od tvojih ustnic,

dišečih kakor zemlja, prepojena z dežjem,

spreminjam se v okostnjaka.

Toda Kamadeva še vedno ne pusti me pri miru,

čemu petero puščic vame meri?

Lahko si predstavljaš, kako se počuti sonce,

ko se nadenj začno zgrinjati oblaki z vseh strani.

 

मामाकाशप्रणिहितभुजं निर्दयाश्लेषहेतोर्
लब्धायास्ते कथमपि मया स्वप्नसंदर्शनेषु
पश्यन्तीनां खलु बहुशो स्थलीदेवतानां
मुक्तास्थूलास्तरुकिसलयेष्वश्रुलेशाः पतन्ति ४९


mām ākāśa praṇihita bhudžaṃ nirdaja āśleṣa hetor
labdhājās te katham api majā svapna sandarśaneṣu /
/
paśjantīnāṃ na khalu bahuśo na sthalī devatānāṃ
muktā sthūlās taru kisalajeṣv aśruleśāḥ patanti // 2.49 //

Ko iztegnem roke v zrak, da bi te objel,

v sanjskem videnju naposled ujeto,

zasmilim se gozdnim zavetnikom,

Njihove solze so velike kakor biseri,

ki se kotalijo po nežnih drevesnih listih.

 

भित्त्वा सद्यः किसलयपुटान्देवदारुद्रुमाणां
ये तत्क्षीरस्रुतिसुरभयो दक्षिणेन प्रवृत्ताः
आलिङ्ग्यन्ते गुणवति मया ते तुषाराद्रिवाताः
पूर्वं स्पृष्टं यदि किल भवेदङ्गमेभिस्तवेति ५०


bhittvā sadjaḥ kisalaja puṭān devadāru drumāṇāṃ
je tat kṣīraḥ sruti surabhajo dakṣiṇena pravṛttāḥ /
/
āliṅgjante guṇavati majā te tuṣāra ādri vātāḥ
pūrvaṃ spṛṣṭaṃ jadi kila bhaved aṅgam ebhiḥ taveti // 2.50 //

Pozdravljam hladen himalajski veter,

ki z lastno silo razkolje mlade borove storže

in vonj mleka, ki ga cedijo, odpihne proti jugu.

Ljubeče ga objamem, plemenita, ker verjamem,

da spotoma se je dotaknil tvojega telesa.

 

संक्षिप्यन्ते क्षन इव कथं दीर्घयामा त्रियामा
सर्वावस्थास्वहरपि कथं मन्दमन्दातपं स्यात्
इत्थं चेतश्चटुलनयने दुर्लभप्रार्थनं मे
गाढोष्माभिः कृतमशरणं त्वद्वियोगव्यथाभिः ५१


saṃkṣipjante kṣana iva kathaṃ dīrghajāmā trijāmā
sarva avasthāsv ahaḥ api kathaṃ manda manda ātapaṃ sjāt /
/
itthaṃ četaḥ čaṭula najane durlabha prārthanaṃ me
gāḍha uṣmābhiḥ kṛtam aśaraṇaṃ tvat vijoga vjathābhiḥ // 2.51 //

Ko bi le tričetrt noči lahko strnil v trenutek.

Ko bi le dnevno pripeko lahko omilil za vedno.

Sploh kdaj takšne molitve in želje bodo uslišane?

Nebogljen sem, o dekle nemirnih oči, v samoti,

ko le muka se vztrajno mi zajeda v srce.

 

 

नन्वात्मानं बहु विगणयन्नात्मनैवावलम्बे
तत्कल्याणि त्वमपि नितरां मा गमः कातरत्वम्
कस्यात्यन्तं सुखमुपनतं दुःखमेकान्ततो वा
नीचैर्गच्छत्युपरि दशा चक्रनेमिक्रमेण ५२


nanv ātmānaṃ bahu vigaṇajanna ātmanaiva avalambe
tat kaljāṇi tvam api nitarāṃ mā gamaḥ kātaratvam /
/
kasja atjantaṃ sukham upanataṃ duḥkham ekāntato vā
nīčaiḥ gaččhati upari ča daśā čakranemi krameṇa // 2.52 //

 

Ampak Kaljani[110], če globlje pomislim,

sem pomirjen sam s seboj.

Tudi ti se pretirano ne boj!

Niti radosti niti bolečina niso večne!

Kakor obroč na kolesu gredo:

Za trenutek navzgor, drugič navzdol.

 

शापान्तो मे भुजगशयनादुत्थिते शार्ङ्गपाणौ
शेषान्मासान्गमय चतुरो लोचने मीलयित्वा
पश्चादावां विरहगुणितं तं तमात्माभिलाषं
निर्वेक्ष्यावः परिणतशरच्चन्द्रिकासु क्षपासु ५३


śāpānto me bhujagaśajanāt utthite śārṅgapāṇau
śeṣān māsān gamaja čaturo ločane mīlajitvā /
/
paśčāt āvāṃ viraha guṇitaṃ taṃ tam ātma abhilāṣaṃ
nirvekṣjāvaḥ pariṇata śarat čandrikāsu kṣapāsu // 2.53 //

[Na Prabodhini ekadaši,[111] ko bogovi se zbudijo…]

Ko Šarangapati[112] vstane s kačjega ležišča,

se njegov sen in moje prekletstvo izteče.

Le štirje meseci naju ločijo, preživi jih miže.

[ potrpežljivo in ravnodušno ] !

Potem midva naj si duška dava,

v mesečini jesenskih noči bo najina zabava.

 

भूयश्चाह त्वमपि शयने कण्ठलग्ना पुरा मे
निद्रां गत्वा किमपि रुदती सस्वरं विप्रबुद्धा
सान्तर्हासं कथितमसकृत्पृच्छतश्च त्वया मे
दृष्टः स्वप्ने कितव रमयन्कामपि त्वं मयेति ५४


bhūjaśčāha tvam api śajane kaṇṭhalagnā purā me
nidrāṃ gatvā kim api rudatī sasvaraṃ viprabuddhā /
/
sa antarhāsaṃ kathitam asakṛt pṛččhataḥ ča tvajā me
dṛṣṭaḥ svapne ki tava ramajan kām api tvaṃ majeti // 2.54 //

Nadalje pravi: nekoč si spala v najini postelji,

tesno ob meni privita z rokami.

Kriče si sanje zapustila in se zbudila,

prestrašena, nakar ihtela si brez pojasnila.

Dokler ti ni odleglo, sem seveda spraševal zakaj,

večkrat, da bi nazadnje se namuznila, rekoč:

»Falot, v mojih sanjah si božal drugo žensko[113]

 

एतस्मान्मां कुशलिनमभिज्ञानदानाद्विदित्वा
मा कौलीनादसितनयने मय्यविश्वासिनी भूः
स्नेहानाहुः किमपि विरहे ध्वंसिनस्ते त्वभोगाद्
इष्टे वस्तुन्युपचितरसाः प्रेमराशीभवन्ति ५५


etasmāt māṃ kuśalinam abhigjāna dānāt viditvā
mā kaulīnāt asita najane maji aviśvāsinī bhūḥ /
/
snehān āhuḥ kim api virahe dhvaṃsinas te tv abhogāt
iṣṭe vastuni upačita rasāḥ prema rāśī bhavanti // 2.55 //

 

Moja temnooka lepotica,

naj ta spomin dokazuje, da sem dobro.

Ne nasedaj govoricam drugih

in ne dvomi, da te ljubim!

Saj ne morem verjeti, da ljudje pravijo:

»Ločitev pretrga vzajemno naklonjenost.«

[Nasprotno]
Nepotešene želje se nagrmadijo v zaklad ljubezni

[ki bo raziskan v prihodnosti!]

 

आश्वास्यैवं प्रथमविरहोदग्रशोकां सखीं ते
शैलादाशु त्रिनयनवृषोत्खातकूटान्निवृत्तः
साभिज्ञानप्रहितकुशलैस्तद्वचोभिर्ममापि
प्रातः कुन्दप्रसवशिथिलं जीवितं धारयेथाः ५६



Āśvāsja evaṃ prathama viraha udagra śokāṃ sakhīṃ te
śailād āśu trinajana vṛṣa utkhāta kūṭāt nivṛttaḥ /
/
sābhigjāna prahita kuśalaiḥ tat vačobhi mama api
prātaḥ kunda prasava śithilaṃ džīvitaṃ dhārajethāḥ // 2.56 //

Po opravljeni nalogi se hitro vrni s Kailaša,

čigar vrhove je razril Trinajanov[114] bik!

Potolažil si njo, prijateljico, ki trpi,

ker sva prvič morala narazen.

Glej, da se vrneš z ugodno vestjo,

in nekim dokazilom, da ji je dobro.

Sedaj moraš poskrbeti zame, ki venim,

kakor jasmin, ki jutranji cvet odvrže.

 

कच्चित्सौम्य व्यवसितमिदं बन्धुकृत्यं त्वया मे
प्रत्यादेशान्न खलु भवतो धीरतां कल्पयामि
निःशब्दो ऽपि प्रदिशसि जलं याचितश्चातकेभ्यः
प्रत्युक्तं हि प्रणयिषु सतामीप्सितार्थक्रियैव ५७


kaččit saumja vjavasitam idaṃ bandhu kṛtjaṃ tvajā me
pratjādeśāt na khalu bhavato dhīratāṃ kalpajāmi /
/
niḥśabdo 'pi pradiśasi džalaṃ jāčitaḥ čātakebhjaḥ
pratjuktaṃ hi praṇajiṣu satām īpsitārtha krijaiva // 2.57 //

Ali boš opravil to poslanstvo zame?

Odloči se! Zaupam v najino prijateljstvo,

zato ne potrebujem ne obljube, ne potrditve.

Ko pernate čatake prosijo za vodo,

jih ne prepričuješ, rajši dežuješ.

Plemenitega srca so tisti,

ki na priprošnjo nesrečnika

brez viška besed opravijo delo.


एतत्कृत्वा प्रियमनुचितप्रार्थनावर्तिनो मे
सौहार्द्याद्वा विधुर इति वा मय्यनुक्रोशबुद्ध्या
इष्टान्देशाञ्जलद विचर प्रावृषा संभृतश्रीर्
मा भूदेवं क्षणमपि ते विद्युता विप्रयोगः ५८

etata kṛtvā prijam anučhita prārthanā vartino me

sauhārdjāt vā vidhur iti vā maji anukrośa buddhajā / /

iṣṭān deśāñ džalada vičhara prāvṛṣā sambhṛtaśrīḥ

mā bhūdevaṃ kśaṇamapi ča te vidjutā viprajogaḥ // 2.58 //

 

Četudi nedostojno prosim, da se lotiš te misije,

naj sapa prijateljstva ali sočutja do osamljene duše,

prosto ponese te naprej čez izbrane dežele.

V okrilju deževne dobe razširi svoje veličastje,

hkrati pa niti trenutek naj te ne loči od soproge strele.


Bhadra Madhavi, kako ti je bila všeč pesem?

NAZAJ NA UVODNO STRAN

 

         Beležke:

 

 



[1] Vodilna oseba te pesmi, preprosto imenovan Jakša, je bil zaposlen kot služabnik Kubere (bogat gospod) v Alkapuriju. Predpisana služba je od njega zahtevala, da vsakodnevno prinese zlati lotos iz jezera Mansarovar. Jakša je zanemarjal svojo dolžnost, da bi preživljal čas s svojo soprogo. Njegov gospodar ga je v jezi izgnal za eno leto, tako da se ni mogel srečevati z njo. Kalidasa začne svojo zgodbo na tej točki.

[2] Drugo ime za Sito, hčerko Džanake in soprogo Rame. Sito se časti kot zgled predane soproge.

[3] Junij-julij po hindujskem koledarju.

[4] Megha je sanskrtsko ime za oblak. Ker je pesnik oblak obravnaval kot osebo, je v besedilu pogosto uporabljena ta originalna beseda.

[5] Kamadeva, bog ljubezni. Dobesedno, želja, poželenje; čutno uživanje se šteje za enega od življenjskih ciljev. Kama, sin Krišne in Rukmini, je kupid hindujske mitologije. Njegova žena je Rati in njegov tesen prijatelj Vasanta oziroma spomlad.

[6] Julij-avgust po hindujskem koledarju. To je doba obilnega deževja in kar nekaj festivalov je povezanih z deževno sezono.

[7] Dobesedno ribniki in oceani. V mitologiji oznaka za različne družine oblakov.

[8] Jakše so razred polbogov, ki služijo Kuberi, bogu izobilja. Zaposleni so kot čuvaji njegovih vrtov in zakladov. Naš Jakša je eden od njih. Kubera je prav tako znan kot Jakšaradža.

[9] Ptice, ki po mitoloških navedbah živijo le od dežnih kapljic. V hindiju papīhā.

[10] Gibanje ptic po levi strani se je štelo za ugodno. Nadalje je obstajalo prepričanje, da oblaki lahko oplodijo čatake  ; od tod jih pričakovanje paritvenega užitka spodbudi, da v kraljevski procesiji letijo z Megho čez nebo.

[11] V mitologiji je Kailaš prebivališče Šive in Kubere, boga izobilja. Nahaja se severno od jezera Manasarovar v Himalaji. Rečeno je, da je tam zakladnica dragih kamnov, kristalov, dišavnih dreves in plesočih ptic. Rišiji in muniji so ga izbrali za mesto svoje pokore. Romanje na Kailaš-Manasarovar je za hindujce zelo pomeben ritual.

[12] Manasarovar leži na gori Kailaš. Mitologija pravi, da je domovina labodov, ki naj bi se skupaj s prihodom monsuna vsako leto selili na njegovo obrežje. Verjame se, da ga je Brahma ustvaril iz svojega uma (manas – um in sarovar – jezero). Zategadelj se ga imenuje tudi Brahma sarah (ribnik).

[13] Nanaša se na Ramagiri, ki jo je prečkal Rama med svojim izgnanstvem (giri = gora).

[14] Vrsta polbogov, ki ima osem glavnih nadnaravnih sposobnosti, poznanih kot maha-sidhiji. Za siddhe velja, da so sveta bitja s sijajnim značajem.

[15] Delno vidna mavrica. Domneva se, da se mavrica rodi iz draguljev v zaglavju orjaške kače (ki se tu očitno skriva v termitnjaku).

[16] Nanaša se na utelešenje Višnuja, v katerem je privzel podobo pastirja Krišne. Odraščal je v Vrindavanu blizu Mathure.

[17] Planota v dežei mala.

[18] Hrib, ki je sedaj poznan kot Amarkantak, kjer se srečata pogorji Satpura in Vindhja. Tu je izvor svetih rek Narmade in Sone. Gre za veliko romarsko središče. V dobesednem prevodu ‘mangova gora’.

[19] Dobesedno ‘rjovenje’. Drugo ime za sveto Narmado, ki je skoraj toliko čaščena kot Ganges. Izvira na Amrakuti in teče v Kambajski zaliv.

[20] Vindhjačala, pogorje v osrednji Indiji.

[21] Rožno jabolko. Džamun obilno uspeva v Indiji, Nepalu in na Šri Lanki.

[22] Drevo, ki se ga povezuje s Krišno, ki se ga pogosto upodablja kot pastirja, ki pod cvetočim drevesom kadambe  igra na piščal. Pravijo, da cveti v deževni dobi.

[23] Himalajska rastlina, ki cvete na vsakih 12 let.

[24] Drevo z dišečimi, belimi cvetovi.

[25] Verjetno današnji Čhattisgarh.

[26] Drevo, katerega dišeče cvetove se uporablja za dišavno vodo. Ta se uporablja za škropljenje gostov, kot dobrodošlica, ob raznih slovesnostih.

[27] Današnja Bhilsa, ki leži ob reki Betvah.

[28] Reka Betvah, ki izvira severno od pogorja Vindhja in se blizu Kalpija izliva v Jamuno.

[29] Priljubljeno cvetje indijskih žensk, s katerim si krasijo lase.

[30] Tedanji Udžajini se nahaja nekoliko izven današnjega Udžajina. Bil je (in je še danes) romarski kraj in mesto, v katerem je živel Kalidasa. Njegov zavetnik, ki mu je tedaj vladal, je bil kralj Vikramaditja. Udžajin se šteje za enega od sedmih najsvetejših hindujskih mest; na vsakih 12 let se tu odvija kumbhamela. Po legendi je kralj Šiva iz Avantija tu proslavljal svojo zmago nad demonskim kraljem iz Tripurja, pri čemer je svojo prestolnico Avantipuro preimenoval v Udžajin – nekdo, ki ponosno zavojuje.

[31] V tistih časih rečica na poti v Udžajin.

[32] Reka, ki izvira iz Nirvindhje.

[33] Predel dežele, ki tvori vzhodni del Malve in leži severno od Narmade. Njegova prestolnica je bila Udžajini, poznana tudi kot Avanti oziroma Višala.

[34] Kralj dežele Vatse, ki je sedaj poznana kot Prajag oziroma Allahabad. Vladal je iz svoje prestolnice Kausambi. Njegova romanca z Vasavadatto, Udžajinsko princeso, njuno ujetništvo in nato pobeg z njenim ljubim so del legende in so po zaslugi sanskrtskega dramatika Bhase in njegove drame, Svapnavasavadutta (Vasavaduttin sen), postali nesmrtni.

[35] Udžajin leži na obrežju reke Šipre; ker je Udžajin sveto mesto, je sveta tudi Šipra.

[36] Drugo ime kralja Čandamahasene, sin Džajasene in Mahendravarmana.  Čandamahasena, ki je tako kakor njegov oče in ded vladal Udžajinu, je častil boginjo Čandi. Zadovoljna ga je nagradila z mečem, s katerim je postal nepremagljiv. Obljubila mu je tudi izjemno očarljivo ženo, Angaravati, hčerko demona Angarake. Vendar se je moral boriti zanjo. Kralj je jezdil mogočnega slona Nalagirija. Nekoč je Čandamahasena med lovom v bližnjem gozdu z lokom napadel orjaškega merjasca. Slednji je v odgovor razbil kraljevo kočijo in stekel v votlino. Pošast je bila Angaraka v preobleki. Zasledujoč demona, je kralj prispel v mesto, kjer je srečal izjemno lepotico. Bila je v spremstvu ljubkih žensk. Ko jo je vprašal, mu je odvrnila, da je Angaravati, hči demona Angare. Ker se je zaljubila v Mahaseno, mu je pomagala ubiti svojega demonskega očeta in se kasneje poročila z njim. Temu paru se je z Indrovim blagoslovom rodila hčerka, lepotica, ki ji ni bilo enake. Poimenovala sta jo Vasavadatta (dobesedno pomeni: podarjena od Vasave oziroma Indre)

[37] V slovenščini poznana kot lontar.

[38] Po mitološki razlagi je Šiva rešil svet tako, da je spil smrtonosni strup, ki je nastal, ko so devate in rakšase mešale ocean, da bi pridobile amrito, ki bi vsakomur, če spije le eno kapljico, zagotovila nesmrtnost. Šiva je zadržal strup v svojem grlu, ki je ob tem pomodrel.

[39] Kdor drži vodo.

[40] Slavni udžajinski tempelj; svetišče Čandešvare iz 36. verza.

[41] Šiva, ki nosi trišul – trizob.

[42] Kitajska vrtnica

[43] Šivov divji kozmični ples.

[44] Ko je Šiva ubil demona po imenu Gadža (ki je bil preoblečen v slona), je ustrojil njegovo kožo in jo nosil kot vojno trofejo. Z okrvavljeno kožo je plesal svoj kozmični ples – tandavo.. Ko se ga upodablja kot plesalca, je običajno oblečen v to kožo. Bhavani oziroma Parvati, njegova soproga, bi se prestrašila, če bi videla ta spektakularni nastop v okrvavljeni obleki. Zaradi tega Jakša prosi Megho, da Šivo odane s svojo tančico in s tem ugodi Bhavani.

[45] Zgodaj zjutraj.

[46] Torej, če Megha zastre sončne žarke.

[47] Reka v Malvi.

[48] Megha je popil toliko vode iz reke, da je izgledalo, kakor da je slekla svojo modro ogrinjalo (čisto in spokojno vodo). Metaforično pesnik govori, da je Megha odstranil modra oblačila, razgalil žensko od pasu navzdol.

[49] Najbrž hrib v vasici Devagadh, ki leži sto kilometrov severozahodno od Džhansija. Na tem hribu je tempelj, posvečen Kartikeju, sin Šive in Parvati, čigar raison d’etre je Kalidasa obeležil v pesnitvi Kumarasambhavam.

[50] Drugo ime za Kartikejo. Legenda pravi, da je demon Taraka nadlegoval bogove pod vodstvom Indre. Obiskali so Šivo in ga prosili, da zaplodi sina, ki jih bo lahko uspešno vodil proti Taraki. Šiva se je poročil s Parvati in se mesece dolgo ljubil z njo. Popolnoma je pozabil na prošnjo bogov. Indra in njegovi prijatelji bogovi so poslali Agnija, boga ognja, da bi Šivo spomnil na njihovo trpljenje in njegovo obljubo, da ga bo odpravil. Agni je, v preobleki golobice, osupnil Šivo med njegovim ljubljenem, tako da je slednji brizgnil seme v Agnijeva usta. Agni ni mogel zadržati te silne energije v svojem grlu, zato je vsebino izpljunil v Ganges. V Gangesu je šest Krittik, zvezd v ozvezdju Plejad, prejelo Šivovo seme. Kasneje se jim je rodilo šest sinov, ki so se skrivnostno združili v eno telo s šestimi glavami in sorazmernim številom udov. Otroka so poimenovali Kartikeja oziroma Skanda. V nekaj dneh je odrastel in postal močan in popolnoma izurjen za borbo. Kmalu je vodil Indrove vojaške sile in ubil demona Tarako. Kalidasova zasleduje to osrednjo temo skozi svojo slavno pesnitev, Kumarasambhavam, ki je poznana po svojih osupljivih opisih narave in intimnem, vznesenem ljubljenju med Šivo in Parvati.

[51] Mlečna cesta.

[52] Kartikejeva jezdna žival.

[53] Nanaša se na Kartikejo, ki je bil po neki drugi legendi rojen šestim Kritikam v goščavi trsja Sara.

[54] Rantideva, dašapurski kralj, je bil potomec Bharate. Bil je silno bogat, pobožen in radodaren. Legenda omenja, da je reka Čambal pritekla iz krvi žrtvovanih krav med njegovo jagjo.

[55] Reka Čamba, ki se je v davnih časih imenovala Čarmanvati.

[56] Višnu oziroma Krišna, nosilec šarange, iz roga narejenega loka.

[57] Reka, ki jo pogled od daleč naredi vitko, tvori enojno ogrlico med njenima bregovoma. Megha  je kot safir sredi nje.

[58] Verjetno današnji Ranthambore.

[59] Velika črna čebela, ki sedi sredi bele cvetne čaše, z nekaj pesniške domišljije spominja na temno zenico sredi beločnice.

[60] Sveta dežela. Območje, ki obkroža Kurukšetro v današnji Harjani, zahodno od Delhija.

[61] Ep Mahabharta opisuje osemnajstdnevno vojno, ki so jo na Kurukšetri dvobojevali bratranci, Kurovci in Pandovci.

[62] Vojščaki.

[63] Tretji izmed petih pandovskih bratov. V trenutkih njegovega dvoma se je Krišna, njegov kočijaž, obširno pogovorila z njim. To sporočilo, podano na bojišču, je poznano kot Šrimad bhagavadgita, eden od najsijajnejših zapisov vzvišenih človeških misli.

[64] Ardžunov izbrani lok.

[65] Krišnov starejši brat. Za svoje orožje je imel plug. Bil je legendarni bojevnik in rečeno je, da je utelešenje Sešanga, mogočne kače, na kateri počiva Višnu na velikem oceanu. Govori se, da je imel rad liker.

[66] Ko je Krišna poskušal pomiriti sprte strani in ni uspel, se je odločil sodelovati s Pandovci, vendar je Balarama zavrnil ene in druge ter se ni spustil v borbo.

[67] Balaramova soproga. Kalidasa tu opisuje, kako je svojemu možu ponudila vino, pri čemer se je naslonila na takšen način, da so se njene oči zrcalile v vinu.

[68] Sveta reka,  ki ne obstaja več. Ko se je spustila s Himalaje, je tekla prek ozemlja današnje Harjane do Radžastana. Kurukšetra se je nahajala na njenih bregovih. Mesto je ostalo, reka pa ne.

[69] Sveto mesto na obrobju Haridvarja v Uttar Pradešu, kjer se Gangesov tok prevesi v ravninski del.

[70] Sagara je bil kralj Sončeve rodbine. Riši Kapila je ubil njegovih šestdeset tisoč sinov, ker so ga zmotili med meditacijo. Za njihovo odrešenje je bilo potrebno, da nebeški Ganges spere njihov pepel. Sagarov pravnuk Bhagiratha je delal pokoro, dokler ni bil Brahma dovolj zadovoljen, da je spustil Gangesov tok v svet smrtnikov. (Zato se eden od izvornih krakov Gangesa imenuje po njem.)

Udar mogočnega rečnega padca bi tedaj odplaknil zemljo, zato ji je bilo ukazano, da se najprej spusti na Šivovo glavo, ki je edina lahko zdržala njen pritisk. Ponosna Ganga je med spuščanjem ranila Šivo. Zatorej je Mahadeva speljal njen tok skozi svoje dolge kodre, kjer se je izgubila. Bhagiratha je moral ponovno delati pokoro in zadobiti Šivovo naklonjenost, da je Gango pustil teči kot reko, ki je splaknila pepel njegovih prednikov, ki so čakali odrešitev. (S tem za vse hindujce nadaljuje še danes.) Zaradi takšne bližine Šivi je pesnik Gango pogosto označil za njegovo drugo soprogo, poleg Parvati. Šiva je poznan tudi kot Gangadhara – nekdo, ki vsebuje Ganges.

[71] Kalidasa je zbadljivo pisal o Parvatini zavisti, ko je odkrila, da Ganga nadzira njegovo glavo. Ko se je slednja prijela za Šivov polmesec, je Parvati v jezi namrščila obrvi. Gangini dvigajoči valovi so podaljšali njen doseg, kakor da z rokami lovi mesečeve žarke. Bela pena, ki se je mehurila, predstavlja njen porogljiv krohot.

[72] Simbolično njene roke.

[73] Pritok Gangesa. Sotočje nudi čudovit prizor, ker imata njuni vodi različna odtenka. To sotočje, poznano kot Sangam, je za hindujce eno od najsvetejših krajev. Vsakih dvanajst let, ob tako imenovanem festivalu kumbhamela, se tukaj zbere milijone vernikov in častijo obe sveti reki in druga božanstva.

[74] Mitološke živali, ki imajo osem nog, od tega štiri na hrbtu. Šlo je za ne-mislečo žival, kruto in zakrknjeno.

[75] V tem kontekstu tapasvi, yogi in bhakta.

[76] Nekdo, ki nosi polmesec na svojem čelu – Šiva.

[77] Šivova osvojitev Tripure – treh mest iz zlata, srebra in železa, ki jih je postavila Maja za tri vladajoče demone neba, zemlje in vmesnega prostora.

[78] Prelaz v Himalaji, čez katerega so, po navedbi pesnika, labodi potovali k jezeru Manasarovar. Legenda pravi, da je ta prelaz izklesala Parašuramova izstreljena puščica. Točna lokacija tega prelaza ni bila nikoli ugotovljena.

[79] Sin modrijana Džagadagnija in Renuke. Kot orožje je nosil sekiro (parshu) in z njo je uničil populacijo kšatrij. V mitologiji je znan kot stalno jezna oseba. Obglavil je svojo mater pred očmi očeta, ker je ta posumil v njeno zvestobo, potem ko jo je videl, da se v reki kopa v družbi drugega moškega. Ta obglavitev je modrijana tako navdušila, da je svojemu sinu izpolnil mnoge želje, vključno s tem, da je materi povrnil življenje. Poleg tega je sinu naredil za nepremagljivega.

[80] Bali je bil pravnuk svetega kralja Prahlade. Vladal je podzemlju. Bil je darežljiv. Vendar je postal nadut, ko je po izvršeni Ašvamedha  jagji osvojil pretežni del sveta. Da bi ga ponižal, se je Višnu pojavil v preobleki škrata (Vamana avatar), obiskal Balija in ga prosil za miloščino v obliki zemlje v izmeri treh pedi. Kljub opozorilu njegovega svetovalca je Bali prosilcu izpolnil željo. Višnu je nato povečal svoje telo v vse smeri, tako da je celotno vesolje izmeril v dolžini dveh njegovih pedi. S tretjo pedjo ni bilo več kaj izmeriti. Bali je sklonil svojo glavo in od Višnuja zahteval, da nanjo položi svojo stopalo  in ga naredi za svojega sužnja. Višnu je bil zadovoljen in je Balija po položaju povišal nad vse raznorazne bogove. Višnu mu je zgradil tudi luksuzno palačo, v kateri je sam postal večni vratar.

[81] Kralj iz Lanke, ki je ugrabil Ramovo ženo Sito. Gre za hudobni lik iz epske zgodbe Ramajana. Sicer je bil učen mož in zelo vdan Šivi. Legenda omenja, da je Ravana skušal prestaviti goro Kailaš na Lanko (tako bi prenesel svojega boga domov). Ko jo je skušal odtrgati od podlage, je stresel njene vrhove in vznemiril Parvati, ki je počivala v svojem bivališču. Pogledala je proti Šivi, zahtevajoč povračilo. Mahadeva je pritisnil goro navzdol in je skoraj zmlel Ravano. Slednji je nato moral delati pokoro, da je pomiril Šivo. Ta zgodba je lepo vklesana v Kailašovem tempeljskem kompleksu v jamah Ellore blizu Aurangabada v Maharaštri.

[82] Ime Balarame, ki je nosil plug kot svoje orožje. Bil je svetle polti, vendar je rad nosil črna oblačila. Od tod ta prispodoba.

[83] Bel slon, na katerem je jezdil Indra. Imel naj bi štiri okle. Pojavil se je iz oceana v času Samudramanthan.

[84] Drevo želja, ki je bil prav tako proizvod mešanja oceana –  Samudramanthan.

[85] Korenina rastline, ki se jo zmelje v prah in se jo uporablja za nego obraza in za začimbo.

[86] Žito, ki rdeče cveti. Legenda dodaja, da takrat, ko ga objame ljubka ženska.

[87] Koralno drevo. Eno od kalpavrikšinih dreves v Indrovem raju.

[88] Pritok Gangesa. Dobesedno, reka, ki teče mirno in nežno.

[89] Vzpenjalka s svetlo rdečimi sadovi.

[90] Rdeč prah, ki se ga uporablja med festivalom Holi.

[91] Nebeške nimfe, ki zabavajo bogove.

[92] Kinnara je mitološko bitje s človeškim telesom in konjsko glavo. Skupaj z gandharvami so peli hvalnice bogovom in igrali na glasbene inštrumente.

[93] Ličila, okrasje, elegantna obleka, erotično perilo. Erotična čustva.

[94] Šiva je spremenil Kamadevo v pepel, ko ga je slednji skušal zmotiti pri meditaciji, da bi se zaljubil v Parvati. Od tod ta strah pred Gospodom. Toda ljubezen mora uspeti: Kama je uporabil druga sredstva, da bi ustvaril privlačnost med moškim in žensko, zraven pa poskrbel, da ni nikoli užalil Mahadevo.

[95] Sanskrtski pesniki pogosto govorijo o streli kot o oblakovi soprogi. Tukaj, s povezovanjem prisotnosti strele z Meghovo ljubečo ženo, se Jakša počuti osamljenega.

[96] Arabski jasmin, ki cvete spomladi – Madhu.

[97] Zimzelena španska češnja, ki uspeva v Indiji, Burmi in Maleziji. Ima temno zelene liste, ki so lepo sijoči in sočni. Cveti od marca do julija. Cvetovi so drobni, podobni zvezdi in zelo dišeči.

[98] Za drevo ašoka je rečeno, da cvete, ko se ga očarljiva ženska dotakne z levim stopalom.

[99] Pavi se veselijo, kadar dežuje. Zaradi tega je pav prijatelj oblaka Meghe, ki prinaša dež.

[100] Rdečkasta gos. Živi blizu vode in spominja na laboda. Sklicujoč se na legendo, samec in samica vsako noč preživita ločeno. Medtem ko dneve preživljata skupaj, jima je usojeno, da sta ponoči ločena. V sanskrtski poeziji ti dve ptici simbolizirata globoko zakonsko ljubezen oziroma pripadanost.

[101] Drobna ščebetava ptica, v hindiju poznana kot mjnah. Klasična literatura vsebuje številne zgodbe, ki so jih pripovedovale te ptice.

[102] Na lastne oči.

[103] Trepetanje gornje veke se šteje za dobro znamenje, ki napoveduje prihod drage osebe, v tem primeru oblaka Meghe.

[104] Vrsta jasmina z dišeče belimi cvetovi, ki se razcvetijo proti večeru.

[105] Za žensko je bilo v navadi, da si, preden njen soprog odrine na dolgo potovanje, spne lase v ohlapno kito. Po njegovi vrnitvi jo je ta razvezal in njene razpuščene lase povezal v pravo kito.

[106] V epu Ramajana je bil opičji kralj Hanuman zadolžen, da je Ramovo sporočilo posredoval njegovi ženi Siti, ki jo je ugrabil kralj Lanke, Ravana. Ko je Hanuman sedel na vrhu drevesa, je Sita morala najprej dvigniti glavo, da bi mu prisluhnila. Primerjava Jakševe soproge s Sito nakazuje njeno neomadeževanost. 

[107] Seksualna združitev – sambhoga.

[108] Ta vzpenjalka, pravijo, zacveti ob ženskem dotiku. Tukaj ne gre za primerjavo z njeno poltjo, marveč  z njeno nežno postavo, ki je valovita kakor vzpenjalka.

[109] Nadimek Durge. Strastna oziroma jezna ženska. Priliznjen izraz za ljubico.

[110] Blagohotna.

[111] Začenši z enajstim dnevom v mesecu Ašadhi, Višnu za nekaj časa zaspi na orjaški kači Šešangi. Ta ekadaši (enajsti dan luninega koledarja) se imenuje šajani (speči) ekadaši. Zbudi se po štirih mesecih na prabodhini (prebujajoči) ekadaši v mesecu Karttiki. Ta štiri mesečni interval je poznan kot joga nidra oziroma transcendentalno spanje .

[112] Višnu, oborožen z lokom, narejenim iz roga.

[113] Megha s pripovedovanjem teh intimnih podrobnosti, katere mu je zaupal Jakša, želi dokazati njegovi ženi, da je Jakšov tesni prijatelj.

[114] Trioki (bog) – Šiva.