pesmi in misli so napisane tako kakor so kronološko nastajale in ne po pomembnosti, s klikom na desno sliko se spoznajte s slavo GAYATRI mantre.

S pridihom Transcendence

Polnost praznine

Neprehojene poti

Prešerni smo mi

7 stanj zavesti

Bodhisatva-Tara-Flamenko

Tako zlahka (ne)dosegljiva

Duhovna menjava

Edinost

(My) Goddess

Prehitevam čas

Dolga priprava

V elementih naposled ugasnejo muke

Zardim (najnovejse)

Opevanje Narave

Mislec

Nasmeh življenja

Zapoj

Domovina H.C.Andersena

Ali živim

Pesem o tisi

Zaton ega - zato nega

Podnebna zadostnost

Brezčasne četrtinke leta

Romanje v nebo

Binarna usoda (0001)


Šaljive in zbadljive pesmi

Ne skušaj pasti

Vseh vrst jedci 1

Vseh vrst jedci 2

Dvosmerni promet

Slavje ob slovesu

Tožilnik

Odvečni elementi

Štirje od sedmih milijard

Duplikator

Njihova razprodana svoboda

Kraljestvo prosjakov

Ščepec soli

Blodnja komunikacije

Srečna smola

Od krsta do krste

Zapuščena služba (najnovejše !!)


Drugo

Ljubezen

Veseli pokoj

Dvoboj

Misterij Mozambika

SEVER - na pol poti od vzhoda do zahoda

PreDAN VESelju

Ker nisi samo beseda na papirju

Dve meditaciji (za lahko noč in dobro jutro)

Med sladkorji si med

Premlada nevesta (najnovejše !!)


klikni za ogled vseh misli na enem mestu

Moj prevod slavne Kalidasove ljubezenske pesmi: Oblak glasnik


**************************** 3 udarne misli za začetek ****************************

Smrt je idealno zdravilo za vse zablode tega sveta.

 

Zaupaj!  Ti si Bog.  Sedaj pa dokaži!
po merilih značaja, zavedanja, znanja...samo tako

 

črviček...zakaj sploh te skrbi, kako vesolje se vrti?

 


************************************************************************

Obstaja samo ena pot,
to je pot v svojo lastno notranjost.
Vse ostalo so slepe ulice.

************************************************************************

MISLEC

Tisoče zvezd združuje se v jate nebesnih teles,
v okrilju noči, v daljavi neskončni se odvija,
skrivnosten in večen, božanski ta ples,
ki popelje me v sen do naslednjega dne,
ko zamenja ga kopico novih čudes.

Tisoče ptic razprlo je svoja pisana krila,
v jutranji rosi, v resju ob poti skoz njihovo perje mehkobno,
že skoraj čarobno svetloba svojo pot je iskala,
da iz sanjskih potovanj nazaj me povrne,
še preden iz krošenj dreves začula se pesem bo mila.

Tisoče src pa koprni, v njih upanje vselej živi,
v meni, v tebi, v brezčasni širjavi duha
ljubezen tiho brsti in se širi,
od zore do mraka in noč za nočjo v plimo mogočno se dviga,
ki v nežnem objemu povrne nas k Tebi.

Ena je misel, a tisoč je zgodb.

Neživa narava; globok spanec, sanjanje
Živa narava; budnost
Človek – zavestno bitje s kvalitetami srca in duha; višja stanja zvavesti, razsvetljenje

 

************************************************************************

Tu smo zato, da se zavemo celote,
jo živimo in po svojih najboljših močeh bogatimo.

************************************************************************

NASMEH ŽIVLJENJA

Tiho stopam prek poljan
v daljavi izginja beli dan.
Oranžna, rdeča, modra, siva, nato črnina,
vse temnejša, vse gostejša okrog narave spleta se koprena fina.

Tam v globeli, očem prikrito, potok igrivo žubori,
proti reki, proti cilju vse bolj se mu mudi, spomin na morje ga bodri.
Na večernem nebu, med krošnjami dreves slišim glas zaspanih vran, zaprem oči,
hrup dneva utonil je v pozabo, v meni tiha radost oživi.


Lahen vetrc nagajivo veje sem ter tja,
na svojih nežnih krilih
opoj dehteči prinaša mi v pozdrav.
Tik ob poti stara lipa vsa v cvetje je odeta,
glej morje šmarnic vse bližje je in bližje,
skozi temo vodi me nevidni svet vonjav.

Še veter zdaj odšel je svojo pot,
vse, prav vse izginilo je v gluhi noči.
Kjer mlin nekoč je stal, zastane mi korak.
Spomin odtava v pretekle dni, svet, ki ga več ni v mislih zopet oživi.
Za hip občutim, kaj resničnost je in kaj privid, kje odgovori so skriti.
V šepetu valujočih zlatih strun uzrem domači prag, konec je poti.

Ti praviš, da živim tja v en dan.
Ne vem? Morda.
Ne moje življenje ni bilo zaman.


............................


čut vida čut sluha čut otipa čut vonja čut okusa
um, razum
intuicija čisto zavedanje, polje energije
Pesem opisuje postopno umikanja iz relativnega področja bivanja proti absolutni ravni obstoja;
postopek transcendiranja in kako ta bolj pretanjena področja človeka navdajajo z vse večjo srečo.

************************************************************************


Notri je vse, česar ni zunaj (tebe);
če sploh obstaja tisto, kar iščemo.
Dokler se tega ne zavemo, iščemo (zunaj) Sebe.

************************************************************************

LJUBEZEN

Iz brezdanjih globočin srca tanka vez se vije,
ki združuje naju v lepoti harmonije.
Od vihrave mladosti vse tja do zrele starosti skupaj sva hodila,
naj na nebu poletno sonce žarko je sijalo,
ali sredi zime od ledenih sveč z napušča je kapljalo,
nikoli drug za drugega se nisva izgubila.

Radost je in je ni, a vse je lepše, ko ob meni si ti,
sopotnik skozi življenja kratkih dni.
Čas neustavljivo drsi preko obzorja minljivosti,
zato še danes poiščiva srečo, poveživa se v enosti.

Morda jutri nov bo dan,
kdo ve, življenje kratko je,
poljub slovesa med zvezdami je stkan.

************************************************************************


NE SKUŠAJ PASTI

Kaj mi mar, če dandanes skoraj vse dobi se za denar,
saj med dobrimi ljudmi ne čutim teh utvar,
ki bedakom razum meglijo, srce hromijo,
dokler v pogubo skupaj z njimi ne zgrmijo.
Hvalabogu, ker nisem milijonar.

Me ne teži, če za kariero puhlo, naduti šefi uporabljajo laži,
ker v prijetni družbi nam veliko lepše čas beži,
kot njim, ki mobitel nenehno jih preganja,
pisk telefonskih tajnic v ušesih jim odzvanja,
dokler od nakopičenega stresa ne umrejo sredi spanja.
Hvalabogu, ker minljiv ugled zame je postranska stvar.

Prava figa, če za urbano čredo police polne so modernega blaga,
tovariš moj se s prazno kramo raje ne zalaga,
zato pa oni drugi mimo izložb hitijo, artiklov znižanih si želijo,
od katerih, ko njih več ni, le molji še živijo.
Hvalabogu, da sem pozabil, kje sploh stoji ceneni Spar.

Mi je deveta briga, če politik še lastno dušo bi prodal, samo da zmaga,
kdor moder je med nami, s tujimi upi se ne zalaga,
je vredno truda oblasti željnega stremljenje, oprto na brezplodno govorjenje,
ko slekoprej pokrije ga plast črne zemlje.
Hvalabogu, odveč skrbiš, da vpliv in moč bi me prevzela, ne to nikdar.

Požvižgam se, če sodobni strokovnjaki za vsako ceno bili bi radi kasta zase,
nam za celoto je, ne za drobtinice znanja in sorodne pomanjkljive špase,
čeprav premnogi nanje zdaj prisegajo, v upanju, da nikoli ne zastarajo,
pred resnico svetlo prav do groba pogled vztrajno si zastirajo.
Hvalabogu, da ponos vprašljivi ob rojstvu nisem prejel v dar.

Ljubi človek glej mnogo je pasti na tem svetu,
zato pazi, kaj postavljaš si na svoj oltar.

............................

Ne skušaj pasti (ne poizkušaj se fizično spustiti na nižji nivo)
Ne skušaj pasti (ne igraj se s pastmi, ki jih prinaša življenje)
Pet pasti, katere držijo človeka v krepmljih in se jih eno za drugo otrese, v svojem postopnem razvoju:
1: denar; 2: ponos, ugled, vzvišenost zaradi materialnega položaja; 3:materialne dobrine;
4:vpliv in moč; 5: ponos, ugled, vzvišenost zaradi umskih sposobnosti

*********************************************************************

< >< >POLNOST< >PRAZNINE


Bel
labod mehko drsi prek samotnega jezera,
ob sladkem zdihljaju speče boginje nežno s perutmi zaplahuta,
gladine sijaj vzvalovi,
oči ljube se igrivo odpro,
vesolja čudes nešteto uzro,
srce navdušeno ji vztrepeta,
kot bežen
spomin je temine pokoj,
odsev sonca zakriva skrivnosti obstoj.

(
Polnost praznine … čas prebujenja.)

Na krilih
uvida pravični Rama, obdan z milino ljubke Site v miru gospoduje,
o srečna doba rodu sonca vladavine širne, ki modrost ti čar prihodnji snuje,
kot mavrice obok krasan ustvarja
raj,
zgled bitjem vsem na
vekomaj.

(
Polnost praznine … val izpolnjenja.)

Ob
nečujnem valovanju zvoka zvesta Radha v objemu Krišne skozi čas lebdi,
v spirali večni ljubezen njuna ne zbledi,
kot svetloba širi se brez mej,
prek roba vesolja gre naprej.

(
Polnost praznine … dar življenja.)

Vmes
sladke kaplje nektarja božanski Višnu lije,
ko družno z Lakšmi se
v soju onostranskem zlije,
v duši obeh spokoj kljubuje vrtincu energije, luč joge skoznju polno sije,
kot
krinka je ta svet dejanj, idej. Zapri oči, spreglej!

(
Polnost praznine … luč spoznanja.)

Na
lotusovem cvetu Šiva in Parvati v opoju blaženem sedita,
nad nebom in zemljo, minljivo srečo,
drug za drugega dehtita,
kot prej nikdar in ne poslej..

(
Polnost praznine je moč zavedanja samega Sebe.)

 




JAI GURU DEV .
 


 

čut vonja
čut otipa

čut okusa
čut sluha

čut vida
čut intuicije, šesti čut

fizična in umska aktivnost

dihanje; prana

čutila, fizično telo
srce, ljubezen, povezanost vsega
modrost, inteligenca, pamet
meditacija, večnost

duša

začetna praznina, polnost kreacije

*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*

 

neznanje (temina); globok spanec (pokoj
privid, maja, iluzornost vesolja
relativni vidik Brahmana; (subjektivnost objektivnost)
čas, preseganje časa
prostor, preseganje prostora
stvarjenje, ohranjanje, uničenje Brahma, Višnu, Šiva
transcendenca
meditacija, odrešitev
metafizično znanje, kozmična in božanska zavest
sedanjost, preteklost, prihodnost
lila-šakti (igrivo), budnost (oči se odpro)
nepojavno (Brahma, Gajatri); spanje (speče)
zavest, valovanje, Absolut
sat, čit, ananda

NEPREHOJENE POTI

Od kod prihajam, povej, kam gre moja pot,
ko v zidovju premnogih razvad, že okamenelih človeških navad,
iščem vrzel in se sprašujem:
"Je sploh kak izhod iz labirinta davnih zmot."

Previdno stopam, tipam dalje,
zla slutnja v mislih se razrašča, moči mi jemlje.

O gorje mi, kjer prehod vlažen razide se na dve strani,
kobra v klopko zvita prihuljeno na plen preži,
razklan je njen jeziček, s katerega se strup cedi,
napol v obupu izostrim pogled, v temačnem kotu le preperela vrv (na tleh) leži.

Odvržem breme, nemir požene me (naprej) ko prej,
a kaj, ko dvom še kljuje v prsih in šepeče :"Nazaj poglej."

Hlad večne pozabe, spremljevalca odganjam skozi mrak,
na obrazu čutim, kje pajčevine lahno prepredajo zatohel zrak.
Zakaj hodnikom skrivnim, gluhim konca videti ni,
doklej (mi) le sapica bežna, ki nežno zaveje izza vogala, lajša hojo v temi.

Sledim svežini, vztrajam, ni druge izbire,
tam spredaj nekaj se svetlika, medlo, a dokler upam ne zamre.

Po stopnicah zliva se svetloba v podzemsko brezno,
oko nevajeno luči iz katakomb duha uprem navzgor.
Oslepljen (kvišku) k izhodu krenem, opotekaje kakor pijanec, ki ne vidi trezno.
Je res (mogoče) ali zdi se, da iskanje prostosti bilo ni zaman, odveč ne napor?

Na tron pričakovanja (res) mukoma sem se povzpel,
a goljufivi up, le krono razočaranja v posmeh mi je nadel.

Kraj zapuščen me kot tujca dočaka, nalije pelin,
nedaleč proč pa orumenel zemljevid poplesava v vetru pripeke.
Tako skoraj sam spotikam se ob ruševine naselbin,
povsod naokrog goličava razprla je kremplje preklete;
nikjer vode, ki ugasila bi žejo popotniku,
ah, senca preljuba,
edina družabnica, le kam še ti izginila si brez sledu.

Telo je šibko, oprem se nase,
prepričan v zmago, pustim, da duh na svojih krilih tovariša v dalj ponese.

Leta življenja bežijo pod mano, dežel mnogih krasota je očem razodeta,
na livadah cvetočih, pa v rajskih gozdovih, ubrani naravi,
sloga je našla pot do ljudi, nasmeh do obraza.
Naposled resnično sveto je vse, kar diha, živi.
O sladkost hrepenenja mladostnega, nikoli doslej tako doživeta.

Tisočletne sanje so dotik postale,
iz trudne noči so želje kakor rože bujne se v nov svet razcvale.

Letim dalje, saj v prsih jasno čutim, kako nevidna sila (me) vabi višje, dovolj okusil sem nižav,
Himalaja v mesečini se leskeče – meni? – v pozdrav,
na obali oceana sinjega širjav, kamor hipno kakor misel sem poslan,
pa čaka sivolasi modrijan, vrtnico mu boža (mehka) dlan.

Še preden kolena hvaležno poljubijo belino mivke, blagoslovljeni mož smehljaje razblini se (v nič) za večno.
Sedaj čakam tam na mestu njegovem, počivam, premišljujem budno:

Neprehodnih poti v resnici ni,
so le neprehojene, ki vabijo korak neznan, še preden se zdani,
da skoz grmičje usode bodikljavo
brez prask strahu prebije se na
plano.

Kdo si, ki dan za nočjo v dan smelo vodiš me naprej,
neredkokdaj kot drobno iskro v temi, spet drugič kot plamenu v vetru mi ne postavljaš mej.
Samo sprašujem, šepet srca odgovor da:
“Ne išči več, zdaj veš …….. da me imaš.”

............................


Zasnova pesmi je trodelna, kakor pri Dantejevi Božanski komediji (La Divina Commedia).
Opisuje evolucijo posameznika. Na začetku so vsa čustva temačna:
strah, dvom, nato preidejo v
upanje, pričakovanje, in nazadnje dosežejo vrhunec v prepričanju, domišljiji (sanje), hvaležnosti, ljubezeni.


Pekel prehod Vice prehod Nebesa

************************************************************************
. . . O prelivanju Tišine v njeno nasprotje (1-3) . . .

Tišina je naravna uteha za skrajno razigranost.
Izrazna razigranost je radostno nadaljevanje vrhunske Tišine.

V vrhunski Spokojnosti je izvir poskočne izraznosti.
Presežna razigranost se spontano povrne nazaj v Tišino.

Ko Tišina doseže svoj vrhunec, z radostjo spet zapleše v poskočnem ritmu.
Ko se življenje skrajno razigra, Tišina postane najboljša prijateljica.


************************************************************************


PREŠERNI SMO MI

Prešerni smo mi,
Razveseli se še ti.
Vsaj za nekaj dni
Naj vsakdo meditaciji se prepusti.

V kaplji ocean se skriva,
svet neznan v tišini se razkriva,

zato postoj popotnik večni,
telo tvoje je kočija,
(daj) izprezi vrle konje, njih korak poslušni,
mar ne čutiš, kako svežina prija.

V spomin nejasni bledijo stare rane,
ko med prijatli zbrani tkemo vezi nevidne, srčne,
opoj ljubezni nas vodi v dni čuječne, srečne,
v svet, kjer le nektar s cveta kane.

Le eno željo milostljivi Bog usliši,
da oljčna vejica se nikdar ne izsuši,
miru beseda naj se širom Zemlje sliši
po zaslugi tvoji, hvala Mahariši.

JGD

 

ZATON EGA – ZATO NEGA

Kako naj vam podarim modrino neba, širjavo morja,
vse tisto, kar lahko odkriješ v globini srca?
Zastonj vse bogastvo narava ti daje,
človek v svoji borni svojini le malo v zameno ji daje;
doklej, doklej, doklej?

Zato naj nihče se ne skriva za lastno ogrado,
ki zastira pogled na nekoga z dvignjenim prstom ob cesti.
Kako majhen je človek v primerjavi z dobrotljivo naravo.
Da, ta, ki ravnodušno gre mimo;
doklej, doklej, doklej?

 

DVOSMERNI PROMET

Prvaki gredo proti sijaju luči,
vsem drugim so ljubše prazne reči.
Ugotovim, da odveč je pomislek,
že dolgo poznan je pr?padajoči učinek.

************************************************************************

ZAPOJ

Čiv čiv.......čiv, čiv
žvrgolim, še vedno sem živ.
Skozi okno poglej!
V zavetju brezovih vej,
zlat moj je napev, trebušček pa siv.
Kar pomnim, takšen sem bil.
SLAVEC

************************************************************************

Vseeno je, k(j)er je vse eno.

************************************************************************

VSEH VRST JEDCI (prva različica)

Nekoč v davnini
nastal problem je s hrano;
res človek vedel ni,
naj obožuje sladko, kislo, grenko ali slano.

Poglej zdaj novodobnega "junaka"!
V njem nova bitka se vnema,
zato toliko premleva, tuhta, kaj ga za kosilo čaka,
koga pri jedi naj posnema.

Prostojedci niso izbirčni;
njim, gurmanom, vse je v slast.
"Mi pijemo in hrustamo za užitek, za zabavo,
samo da je okusno, pa čeprav ne najbolj zdravo,"
pravijo, "še malo mar nam ni,
če pri trebuščku pozna se balast."

Prascojedci...ti prostaki vdali so se mesu, jih odtlej pogosto muči zgaga.
Klobase, zrezki se na 'talarju' vrstijo, še po bifteku sline se cedijo,
njim, ki vsake kvatre kakšno kilo se zredijo,
dokler srce dokončno ne omaga.

Prestojedci pa poskočni bodo še naprej in čili,
saj žitno, stročno zrnje jim zdrav je nadomestek živalskih proteinov.
Poleg sodi kuhano zelenje in dovolj bo tudi vitaminov,
smo makrobiotiko kar obetavno naznanili.

Pridnojedci zelo spoštujejo naravo, njen red;
ne skrunijo ničesar, kar leti in lazi, še na čebelo drobno pazijo.
Od darov živalskih le med in mleko si sposodijo,
z nožem ne dotaknejo se čred.

Presnojedci sploh ne ubadajo se z lonci.
Že poznanim dodali novo so prehransko muho;
sočni sadeži, solate sveže zamenjali so vročo juho.
Izvrstno, kakor prerojeni, se držijo pokonci.

Praznojedci zares nenavadne so izjeme.
Snov fina takim zadostuje,
cist zrak, svetloba sončna njim življenje vdihuje.
Kdove od kod se vzelo je to božje seme.

Ah, naposled od ust do ust se širi sladki glas,
da kmalu vzide čas,
ko človek po nepotrebnem ne bo se bremenil.
Kar besed blagih pride na izust, vsakdo bolj bo cenil.

Pa dober tek za vsak slučaj vam voščim,
dobrot najboljših, poln krožnik iz srca privoščim.


............................

V sodobnem času soobstaja več oblik prehranjevanja, ki so neposredno povezane z ravnjo ozaveščenosti posameznika.
Zaradi besedne igre sem jih označil z malce nenavadnimi imeni, saj sem jim želel nadeti skupni imenovalec,
znotraj katerega pa obstajajo razlike.
Tako so vsem
skupne črke Pr???ojedci (z malce šaljivo asociacijo), razlikujejo pa se le v treh črkah v sredini.

V zadnjem verzu pesmi sem z vejico namignil, da najboljše dobrote
niso povezane s polnim krožnikom, ampak jih je treba poiskati drugje.
*******************************************

VSEH VRST JEDCI (druga različica)

Nekoč v davnini
nastal problem je s hrano;
res človek vedel ni,
naj obožuje sladko, kislo, grenko ali slano.

Poglej zdaj novodobnega "junaka"!
V njem nova bitka se vnema,
zato toliko premleva, tuhta, kaj ga za kosilo čaka,
koga pri jedi naj posnema.

Prostojedci uživajo vse po vrsti.
Karkoli vonj, pogled premami brž znajde se med prsti.
Samo da je okusno, pa čeprav ne najbolj zdravo.
Oni jejo iz užitka, za zabavo.

Prascojedci so vdani mesu; ob njem se tem prostakom sline pocedijo,
zato klobase, zrezki, biftek se na 'talarju' vrstijo.
Potlej mnoge peče zgaga,
srce prezgodaj jim omaga.

Prestojedci bodo poskočni še naprej in čili,
seveda za razliko brez živalskih proteinov.
V žitnem, stročnem zrnju nadomestni vir so našli,
poleg kuhano zelenje in dovolj bo tudi vitaminov.
A karkoli odličnega na njihovi je mizi: rjavi riž, dišeče popečeno sadje ali sojina polpeta,
imenujejo nadvse zveneče in učeno makrobiotična dieta.

Pridnojedci zelo spoštujejo naravo, njen sveti red;
od živali med in mleko si sposodijo, z nožem ne dotaknejo se čred.
Sočutnost ta jim v prid je šteta.
Ne Kekec, za njih le vegetarijanska je pašteta.

Presnojedci sploh ne ubadajo se z lonci.
Kar surovo je, menijo, ohranja bistro glavo, telo drži pokonci.
Sočni sadeži, solate sveže zamenjali so vročo juho,
čez noč povsem pozabili so na kuho.

Praznojedci nenavadne so izjeme danes;
se čudno vedejo, izogibajo jedi, tako se zdi, zares.
Snov fina takim zadostuje,
cist zrak, svetloba sončna njim življenje vdihuje

Ah, naposled od ust do ust se širi sladki glas,
da kmalu vzide čas,
ko človek po nepotrebnem ne bo se bremenil.
Kar besed blagih pride na izust, vsakdo bolj bo cenil.

Pa dober tek za vsak slučaj vam voščim,
dobrot najboljših poln krožnik iz srca privoščim.

 

Oba izraza pa lahko tudi povežemo in dobimo bolj vsakdanji pomen v smislu posvetnih užitkov.

******************************************

************************************************************************
. . . Tri misli o puhlosti izjav . . .

Izjave nimajo (dejanskega) vpliva na stanje Resnice.
Prizadenejo lahko le tiste, ki se ujamejo na črno-bele limanice (razdvojenega uma).

Resnica je nespremenljiva, ena in
edina.
V polarnosti učvrščene misli (poslušalcev) pa so že od nekdaj bile zmedene (zaradi blebetačev).

Resnica je (utemeljena) onstran besed (in) gostobesednežev.
Besedni potratnež pač ni modrijan.


************************************************************************


VESELI POKOJ

Sreča v duši, ko ozreš se nazaj,
sledovi pridnosti, draga Maja.
so vidni povsod,
živijo med nami ponosno.

Desetletja je cvetelo prijateljstvo,
še dlje spomin povezuje naj...
ker v tebi našle smo zgled,
pod bremenom ne bomo nikoli klonile.

Zato sedaj brezskrbno spočij se.
Sijaj novega (jutra) se ti nasmiha,
kajti odkrila boš tisto,
kar največjo srečo rodi - mir, mir, mir.


 

DOMOVINA H.C.ANDERSENA

Prek neba v nizkem letu oblaki drsijo,
planjave valovijo v dalj, tja do obzorja,
mehko preprogo zeleno, živo, veter češe,
na njih čisto za sebe kmetije samoto krasijo,
polje Duha.

ALI ŽIVIM

Ali bel cvet čudovito dehti?
Encijan fin, gospa Hiacinta
in jeglič kimata lenobno.

Meglice, nizki oblaki,
prikrivajo romance sinjih širjav;
toda upanje vseeno zlato
žari.

     

       SEDEM STANJ ZAVESTI

      
Glej ljudi, ne stvari,
       človek božji, čas beži.


      
A ti padaš, se pogrezaš globlje,
       v brezno sanjavo, v volje tuje.


      
Lahko se budiš - če želiš -,
       zbudiš preden zaspiš.


       Pozne noči so nevidne vse poti,
       le zvezda danica z vzhoda nebesa krasi;
       kakor most do večnosti se zdi.

      
"Pozdravljeno sonce," si rečem,
       svet snovni, premrli obsijem,
       svoje topline mu ne odrečem,
       ker nezamazan se iz objema izvijem.


      
Poigravaš se Ljubeznivi,
       plitki odraslosti še Nedoumljivi.
       Neskončno preveč te je,
       razen za predano srce, tako pač je.


      
Samo(tno) bistvo je spremenjeno
       in obraz večnosti je vedno vesel,
       saj poljubna delitev izgubila je smisel,
       vedoč, da vseeno je, kjer je vse Eno.

 navodila za uporabo: "Pesem lahko prebereš tudi večkrat."

 


Bodhisatva – Tara - Flamenko

 
     V pričakovanju se pesem rodi,
       spoštljiva in nežna(,)
       kakor plaha reka življenja,
       vračam
(vse bližje) se k tebi.

       
Smehljaje se biseri kotalijo
       iz skrinje zaklada
(očem) skrite
       ob skrivnostnem pogledu
       moje drage kot vedno odete v belo.


      
Kadar drsi skozi dlani,
       ni časa, samo svežina;
       tako čista je le ljubezen,

      
si ti, o le ti, saj nimfa si.

       “Ker ljubim svoje nasprotje -
      
(v) meni zares kakor ogenj si,”
      
mi odgovoriš, a v resnici z besedami dvoriš:
       “nikdar svojega čustva ne pogasim;
       tu sem, namenjena, da te hladim.

 

Z nežnim urokom začarana
sežem do neba, postanem meglica,
sem priča
(zrcalu) prav vsemu,
ponosna spoznam, v neumrljivem objemu.

Moja svoboda, za podarjeno nimam vračila;
kapljica sem, ti ocean…
…je mogoče
(“da”) na_svet (si) le zame poslan,
o izpolnitev neizrečenih želja.


Prijetno vroča španska je zemlja
- morda kakor ženska v blagem zavoju,
skoznjo teče reka Jerama.


        
   Om śanti, śanti, śanti (om mir, mir mir)
 

 

 

 

 TAKO ZLAHKA (NE)DOSEGLJIVA

Bog ali boginja,
vstopi nesojena ljudska svetinja!
Drugo so sanje – mora velikih razdorov.
Je že bolje zaviti na pota čistih nazorov.

Ker razsipna ljubezen je vajina slast,
raznorodni otroci (vseh barv) zlahka zaobidejo čast,
četudi slepci medtem še naprej opletajo s koli,
opit od Resnice sem kot prej nikoli.

Z žarki in reko in cvetjem je okinčan celo ta nižji raj,
kjer občutje topline se mehko preliva iz (materinskih) oči v oči.
Toda v senci (studijskih žarometov) in pred ekrani nekdo si nabira moči,
ha, ne bo nas premamil, v miru počiva Kraljev zaupni saraj.

Veš poet svoj dolg – “Povej !” –
ali kakor pravi svetnik zavit si v molk? “Le glej…”
Na vsak drobec človeške gol(g)ote
vsujem trikrat toliko transcendentalne lepote.

 

 



 

 

 


Lovil
sem čudeže,
dobil Boga;
to sijajna menjava je bila.

Vmes, seve, tekla so leta,

 

ko da je vstal na novo.

 

Boter zadnji vzel je slovo.

 

-če dobro pomislim -

 

 

 

nekoč me ne dosti drugačen
obračal je besednjak pozlačen.

Kaj ti je, pepe?

 

 

 

 

Prav* ničesar doslej nisi spoznal.”

Meni se zdi…” se braniš, “...zdi se mi, da vem...”
pred kom sicer ne vem,
a tokrat – le zateneusmiljeno trêm.

 

 

Pojdi sedaj, veš, dolga je pot,

 

prekmalu....

se duša v hipu zmrači, tudi bratu oko orosi.
Vse je možno prehiteti. Moli !

Hvala bogu, neslišno je odšel,
todagorje! – večina drugihgluhih,
ne uvidi,
šele
poraz jih ohladi.

 

 


Vmes
, seve, tekla so leta...

 

 

 

spet sva dva, sva dva
v resnici eno,
samo njih nič več ni .

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


DUHOVNA
MENJAVA

 

 

 


Lovil
sem čudeže,
dobil Boga;
to sijajna menjava je bila.

Vmes, seve, tekla so leta,

 

ko da je vstal na novo.

 

Boter zadnji vzel je slovo.

 

-če dobro pomislim -

 

 

nekoč me ne dosti drugačen
obračal je besednjak pozlačen.

Kaj ti je, pepe?

 

 

Prav* ničesar doslej nisi spoznal.”

Meni se zdi…” se braniš,...zdi se mi, da vem...”
pred kom sicer ne vem,
a tokrat – le zate – neusmiljeno trêm.

 

Pojdi sedaj, veš, dolga je pot,

prekmalu....

se duša v hipu zmrači, tudi bratu oko orosi.
Vse je možno prehiteti. Moli !”

Hvala
bogu, neslišno je
odšel,
toda – gorje! – večina drugih – gluhih,
ne uvidi,
šele
poraz
jih ohladi.

 


Vmes, seve, tekla so leta...

 

 

spet sva dva, sva dva
v resnici eno,
samo njih nič več ni .

 

 

 

 

 

 


 


****   SLAVJE OB SLOVESU  ****

Slavni možicelj vzvišene drže se je spotaknil.
V počasnem posnetku smo ga videli
padati in psovati zgubano rdečico na obličju preproge;
s tem kršil je protokol, zasluženo plosko telebnil.

Zbrane množice revnih izpolnijo svojo dolžnost;
ni šlo za telemark, vendar z
'lo glasno ploskajo.
To vsekakor je vest za slovenske novice.
Daješ mi kruhek, umrla je nežnost.

Rodna duša je sita glamurja, slovesa,
ki le imetje al
' imenitnost zrcali, nikoli poštenja.
Čuj, kako invazija zelencev bahavo trka na vrata,
češ, naš lastnik gradil bo, kjer do sinoči dehtela so košata drevesa.

Z nasmehom v deželo se prikradejo, tam živijo
pod pretvezo napredka kot zajeda v tkivu.
Njihova začetna sreča ni vredna niti kančka skrbi.
Slovani (še dandanes) so kleni, ob slovesu oblačka igraje slavijo.

 

************************************************************************

Plima bolečine polagoma mine,
večen je biser, iz nje porojen.

***********************************************************************

 

****** EDINOST ******

 

Hej Krišna, zakaj si samo ti Krišna?
Vzvišen nad zemeljsko bedo,
nikoli podložen plehkemu snubcu
na leseno piščal ubiraš zvoke Ljubezni.
Prosim, kdaj vsak dih, dodatno čakanje, se izteče?

Medtem, o Rama, vsaj podvoji se Rama!
Potlej svojim podanikom skupaj v srcu bi kraljevala,
tako nesmrtna je slava solarne rodbine.
Ker tetiva slajše od harfe zveni, v imenu Sočutja,
vso stisko tudi moje preteklosti zdaj, zdaj boš obglavil s pravico.

Joj Mati, oprosti boginja, si edina,
ki ne smeš biti pozabljena.
Odrasli smo kakor poredni otroci,
malček zasanjani, lepa si Vsa.
Iz bolečine se vseskozi norčujeva, kajne moja Mati?

 

 

 

DVOBOJ


Tišina se je vrnila,
spoznanje moči,
vsemirje molči,
neznanokam strast je pobegnila.

Lisica, kje je tvoj brlog –
skrivno vzglavje?
Opustelo goščavje?
Sledi me vabijo v mestni log.

Še ena past, sedaj človeška;
umazano postaja,
laž nagaja
v deželi narejenega nasmeška.

Tu bova krvavela v boju,
naj_boljši preživi,
torej začni
princesa teme v opoldanskem soju.

Nisi se uspela dobro skriti;
priznaj poraz,
svoj obraz,
izdajalka, ki ničkolikokrat si me skušala ubiti.

Bilo je srce ranjeno,
simbol poguma,
onstran razuma,
tako je pravzaprav usojeno.

»Zmaga je poraz in poraz je zmaga,«
sulica švisti,
mrtva obleži.
»Gladko prekošena si sovražna zalega.«
(Le kdo bo zmogel razumeti ta verz? Tekmuj in zmagaj v najcelovitejši razlagi.**)

Mir je spet udomačen,
nekoč nedorečen,
zd’j nedorečen,
nedorečen.

 

********************************************

 

SAMOURESNIČENI


ve,
kdo
komu
govori
in
čemu
to.

 


TOŽILNIK

Bedaki so,
ki
si želijo,
koga ali kaj
drugega kakor Boga,
bedaki, bedaki,
bedaki.

Za njih ni tolažnika;
po izdihu, ki nima naslednika,
razen žalosti ne ostane jim nič,
žalostni nič.

 

 

 

POEZIJA O TISI
(drevesu in Bogu)

 

Ti si
Ti si
Ti si
Ti si

Eden,
blažen,
ves,
moj.

Zelena,
vlažna,
drevesa
opoj.

 

 


ODVEČNI  ELEMENTI

 

Zgini finančni sodnik,
béži odvetnik visok,

 



potem bo pravica.

 

Beli so bogovi ocvrti,
 


me ribe klene,
me ribe male.

 

Ti pogled modri – vodnik,
     indigo vedeči otrok,

 

adijo t’ršica.

 

Smo v presežno zazrti,


a naši farje le…
v tiste obline.

 

Neotova barka varen je pristan,
ne bomo pogrešali
tistih lažnivcev.

 

 

 


ŠTIRJE OD SEDMIH MILIJARD

 

Zgini razsodnik,
 

 

potem bo pravica.

Beli so bogovi ocvrti,

me ribe klene,
 

Indigo vedeči otrok,

adijo t’ršica.
 

Smo v presežno zazrti,

a naši farje ne.
 

Neotova barka varen je pristan,
ne bomo pogrešali
tistih lažnivcev.

 

 

 


DUPLIKATOR

 

Podvajanje do onemoglosti,
podedovano spet in spet priučeno,
zatohlo do obzorja; kako zgrešeno
v gomili se nabirajo kosti.

Vse za potomca po zgledu vodomca.

Še huje objemite me, okovi,
brez sramu čvrsto držite,
v dno duše se zažrite,
da izravnajo se namišljeni dolgovi.

Nenasitno ko vodomca strmoglavita potomca.

“Po svoje nikar, samo nikar po svoje!”
– torej le Sebe ne, vdihni druge,
od zunaj vsiljene bacile kuge –
velí sorodstvo, družba pôje.
 

Zdresirani potomci, razprtih kril vodomci.

 Pris(o)tnost duha se porazgubi,
češ, saj tisto, kar pozabimo, počaka.
Od prvega Očaka važnejša je pasja dlaka,
čeprav Ta ne hlini (po človeško), da nas ljubi.
 

Na preži vodomke, zrcalne potomke.

 V znanem slogu zgodba spet in spet se ponovi;
za sina spodobi se…: ugledna stroka in zaroka,
zaradi roka nagla poroka, za konec oporoka;
se fantazma sreče še krepkeje obnovi.
 

Vse za potomca po zgledu vodomca.

 Rešilna bilka – sedaj ali nikoli
brez utopične reprize se boš izkobacal
iz pozlačene celice, katere ujetnik si postal.
Sonce je tiho, nezbegano…sanjalec, na prostost izvoli!
 

Ni vodomca, kakor tudi ne potomca.

 Vidiš, hipnotizem nič več ne ponavlja se,
že resnica Budnosti v obrisih se pojavlja.



 

 

 

MISTERIJ MOZAMBIKA

 

 

 

?

 

 

 

N

 

N

 

 

 

 

 

’ ’ ’ ’ ’ ’ ’ ’ ’ ’

Čeprav si svileno ovita s tančicami,

spodobno zaznavam te v prvinski goloti,

ničesar ne moreš mi skriti,

Čiste oči rahlo trenejo in si kakršna si:

s polnimi nedri vesolje nahraniš,

vendarle z oboževalci se ljubiš.

 

’ ’ ’ ’ ’ ’ ’ ’ ’ ’ ’ ’ ’

tedaj kot Mukambika si se razodela,

niti dotika zvedavega mi branila.

V mojih mislih, videnju, popolnoma odeta zame

zgledna si, nerodno je množici sleparjev, ki je sodila, .

da s cunjicami ponos se vrača.

Pen€z niče$ar ne poplača…

 

?

 

?

 

?

 

 

 

?

 

 

 

 

 

 

 

 

ZA BRANJE TE PESMI RAJŠI UPORABI INTERNET EXPLORER in ne drugih brskljalnikov, ker imajo težave z izpisom puščic.

Pesem je ravno toliko šifrirana, da je nepoklicani (brez iniciacije) ne bodo nikdar razvozlali.

Možni načini branja:

-  normalno branje   (najprej leva kitica, nato desna kitica )

-  sledi roza puščicam (leva kitica od spodaj navzgor in nato desna od zgoraj navzdol)

-  sledi zelenim puščicam (beri izmenjaje levo in desno kitico po ključu  LDDLLDDLLDDL )

 

 

*************************************************************************************************

Tako kakor je bedak osamljen v družbi modrih, je tudi modrijan osamljen v družbi bedakov.
Edina razlika je, da bedak prepričuje modre, da je pametnejši od njih,
modrijan pa nikogar ne prepričuje, še najmanj pa bedake.

*************************************************************************************************

PODNEBNA  ZADOSTNOST

Noč je ravno prav mrzla,
pustinja ravno prav tiha,
pesem zasanjana.

Zvezde dovolj ostre so,
kamele dovolj trudne,
masale zgoščene.

Plovemo prek sipin med otoki zelenja.
Vsak dan rodi nove sledi,
kar nekaj se jih v vetru zgubi.
Naključni sopotnik kaj kmalu oko zapusti.

Volneni kožuhi v sprevodu, vmes kozja brada.
Komaj pojavne gazele
, nevidni šakal ne napada

… v sorodu sta si …

vpadljivi turban nomada
in nakit masivni, ima ga snaha mlada –
ta zapestja, mesto srebrnega zaklada.

Dežna kaplja je mati, duša puščave.




    NJIHOVA  RAZPRODANA SVOBODA

 

Vedno sita je opica, ki ji prinašajo hrano v kletko,

vendar se ji ne sanja, kaj je svoboda.

Domala ni ljudi, ki bi živeli drugače.

Prepoznam jih – v trenutkih, ko želodec je prazen,

zobje se bleščijo, svoboden nasmešek jim veje z obraza.

ps:      Se opravičujem, če v ujetništvu rojena ptica
            ne razume pojma svoboda.
            Le zobaj brikete (po znižani ceni) !

 

************************************************************************************************* 

Adi Šankara je bil najboljši musliman, Mohamed je bil najboljši kristjan,
Jezus je bil najboljši budist in Buda je bil najboljši hindujec.
Kdor ni zmožen potrditi tega dejstva, si ne zasluži,
da se imenuje hindujec, musliman, kristjan ali budist,
saj je njegova religioznost navadna farsa.

*************************************************************************************************

 

.

 

               

 

nesMISELNI  VRVEŽ


Čestitam, človek, ustvaril si svet hrupa.
Sedaj izpij to grenko čašo strupa

 

 

               BLODNJA_komunikacije                 

.COM   .COM    .komuniciraš spet,
ah, kako boš
IZkOmpLIciRAL ta svet.
awu#knind15xdfg8001ertanga flo34 bajdesa4q7q9aaayu6
dva..SIGN  IN:..ni89}tu999taren!dugna@frena678tdnascve
hu{ki3$sa|bd&velu)=na8** REPLY vo}=ol?_ha na«cv<u}gs

rajši odpiši njih, ki si domišljajo,
da prek tipk ljudje se zbližajo.
       

RAZ
umNOST v mrežo ujeta, križavec jo spleta,
v arhivu na
CIJE, čigave ne dojameš,
awu#knind15xd^&fg8001ertanga flo34 baja4q7q9aaayu6th&a
dvani89}999ta IN GOD WE TRUST rn!du@frefa:qwxo.fnascve
hju{kapi34$sn|bd&hlu)=na8**pl?_č>JOIN US ha«cv<u«}/span>

ali v zrcalu
NASE se na trak posnameš,
v arzenalu
NATO se pot izteče – konec vzameš. 
           

Vstanite v suženjstvo zakleti,
ki
TWITER, FACEBOOK vaš je gospodar.
awu#knind15xdfg8001ertanga flo34 baja4q7q9aaerayu6g#
dvani89}9PROFILE99taren!@frefa:qwx.lo.fna678tdnascdzve
hju{kapi34$san|bd&ADDRESS  BOOK:lu)=na8**pozl?_čhana«

Ste srečni kot pred mnogimi leti,
ko tiste modre knjige ste dobili v dar?
           
Dokler spomniš se lastnega imena,
rodna mati ni brez pomena,
awu#kni  WWW  nd15xdfg8001ertlo34 bja4q7qaayu6th&
dvani 89}999ta g5 USERNAME rn!du@frfa:qwxo.fnascve56
hju{kapi34$san|bd&hlu)=na8**pozl?_a na«cv<ui«}gasdon

Kaj ti bo domena, teslo, geslo,
ko
(ki) dušo iz telesa bo odneslo?

Ugasni trdoživega mehkužca
(po možnosti s kladivom),
sicer iz hibernacije znova bo vstal,
awu#knind15xdfg8001ertanga flo34 baja4q7q9aa6th&a
dvani89}999ta65::LOGOUT rn!du@frefa:qwxo.fnascve>
hju{kapi34$san|bd&hlu)=na8**pozl?_čha na«cv<ui«}gon

ta vražji sin, lomilec zdrave pameti.

Kdor ni  neskončno sam
(s seboj povezan le),
uboga ribica človeška,
nikoli v srcu razsvetljen@ .
SI

              

 

 

BREZČASNE    ČETRTINKE     LETA

 

(pozimi) NE POZABI NAME

 

 








Ah, ne zameri.

»Priletla na okno snežinka si bela
sinica v soju kamina bi pela,
»natrosi pogače iz kašče dobrine,
spomladi se vrnem opevat spomine.«

Kapljica po zamrzlih sledeh je polzela,
iskre na zenici plešejo, punčka vesela.
»Ščebetam bolj otožno, kadar me lakota prime.«
Sonček odjužno žari, juhej, konec bo zime.

 

 

 

OBČUDUJ ME (spomladi)

 

          




…spet ostrmi

Po češnjah, brhkih nevestah, rojijo čebele.
»Kako sladko ber smo nase pripele,
bo kmalu polna medu (vsaka) sosednja dolina,
poletno ozaljšana bližnja strmina.«

»Ob vznožju narava čuva skrivne zeli in vrzeli
V sklenjenem krogu se zrno povezanih seli,
kajti (nikjer) ni ga objedla praznina,
v cvetju mlade dobe leži zapuščina.

 

 

 

(poleti) SI NEBO NAD MENOJ

 

 

Objemi oblak,

»Slapove luči, najkrajše noči,
v valovih morja, ki buči, hraniš brezmejne moči,
poletje, moj bežen utrip, ljubeznivo vodiš k_resnici,
oprani hrepenenja po vaški veselici.«

 

Karkoli sad obrodi, poprej dozori,
zato metulj, ki ga burja podi, za svoj mir se bori,
(zato čolnič, ki se po gladini podi, za svoj mir se bori,)
čeprav nečemu ni možno uiti,
da jeseni, ko pride, ni možno ubiti.

 

 

 

KER MI PRIPADAŠ (jeseni)

 

 




hvaležen bodi

Lastovka z mladiči odleti, zvesti so črni kosi,
‘Mati’ daje, darove kmet v shrambo nosi.
Brenta ne, klopotec stari škripa,

polna je, kostanj za poslednjim listom hlipa.

Tudi na koledarju jih zmanjkuje,
a boter jež, ki naokoli stika, še ne prezimuje,
Bela grinta za ovinkom šepa,
izmed štirih dob najbolj monotono lepa.

 

 

 

 

 

 

 

ROMANJE  V  NEBO

V višavju Kodačadri barve živé,
poteze na platnu lastne zavesti so čiste:
zlata solza, v kateri plavajo ribe,
in pritlikavi sloni v bujnem objemu goščave.


Vse to pod mano se razprostre,
ko v brezčasju nebistvo umre,

in bilke v vetru, ki nežno pihlja, se zlijejo z nebom,
grebeni z meglicami se ljubijo,
lastavičji napev preveva narečje Kannade.

 

 

(My) Goddess


Who whisper the truth, so sweet and fine?
Sarasvati is her name, beauty like a mistic frame.


Such wonder is my only friend sublime and simply divine.
How can I deny, for she’s even greater than the sky.


Though cherished as my own these humble feelings
               are all derived from her (treasury of heart).
I bow down, lower, a bit lower and still remain her lover.


White princess known by thousand names,
apart from loving her wise men have no higer aims.
Yet few have glimpsed that sacred residence (of her)
               near Vindhyacal, o
lucky now.


So I say: “
Look at me, please me, and I’ll know
that everything in Universe for us shall grow.


»My mind is like unbounded ocean,
on its surface you create vigorous motion.
And just as wave can’t never separate from own mother’s depth,
how can possibly I take another breath without adoring you,
forever, forever, for Devi...«

 

 

 

BINARNA USODA

 

Kaj vsak dan storiš, da jutri kot ponavadi bo sonce sijalo?
Nič!?
Stori
(š) kaj vestno (vsak dan) , da jutri še vedno boš užil svežino bistrih voda! (?)
Kaj redno (vsak dan)  storiš, da tudi jutri lahko boš počival pod nebom košatih dreves?
Nič!?
Stori
(š) kaj ‘zaboga’ (vsak dan) , da jutri svet že spet bo vladavina miru! (?)
Nič!?
S pomočjo strojev
(tipkami) pogovarjaš se s stroji (ljudmi*),
                                 zgubljaš dragocene minute, ki so ti dane.
V redu. Danes je dan, ko eno
ničvredno življenje vse ti vzamem.

 

Skrajšani različici:

0001   oziroma    0+0+0
= - 1

* npr.   navdušeni uporabniki Facebook-a

 

 

 

 

************************************************************************

Edino dober človek prepozna govorico modrecev.
Nebodijetreba govorico bolečine razume vsak bedak.

************************************************************************

KRALJESTVO  PROSJAKOV

 

Nenehno smo oblegani z berači
in še kako nadležni so, bolj kakor komarji.
Priznaj.

Uglajeni, nenevarni, stegujejo roke
le za košček kruha; morda dobijo jabolko.
Bog se jih usmili,
res so ubogi, če jim ga odrečeš.
Svoje srce jim daj.

Nekateri, malce drugačni reveži,
živijo v udobnih kletkah.
Predavatelji, pisarniški molji in podobni*,
ki ne manjka jim veliko,
samo nov avto, sveže tropsko sadje,
pralni stroj s čim več funkcijami.
Zato periodično stavkajo, vlado milo prosijo:
“Domovina daj še, če si za kaj!

Ozrem se v oči slavnih in vplivnih,
mojstrov čopičev, peres,
takih, ki skladajo izvrstne skladbe,
ki gredo za med oz. prinašajo denarce.
Vseeno prosijo zvezde,
da iz zlate (končno) preskočijo
na platinasto naklado,
medtem ko prvi sanjajo o nagradi
saj brez nje niso dovolj prešerni
in, kot kaže – če ne laže – ne dovolj ‘nobel’
.

Moram jim pomagati.
Ni mi težko dati, saj imam vse -
tisti blaženi** sijaj.

Pesem se izteka, ker tako mora biti.
Bine že odšel je za zapahe.
Prostovoljno je jemal,
iz skupne sklede požrešno zajemal.
Prosjaka milijoni niso potešili; želel je več.
Zanje marsikdo celo ubija.

Kdor vozi se z nemško limuzino,
bedno prosjači, da imel bi še in še:
svojega  šoferja (ferarija), harem žensk ,
v davčni oazi zasidrano svojo jahto.

Ta svet je zares edinstven kraj,
kraljestvo prostitutk-prosjakov
(ste kdaj pa kdaj pomislili na to).
Bog se jih usmili.
(vesolja nimajo v svoji lasti, niti miru v duši ne poznajo)
Zakaj?” porečem zdaj…

 

ko črnila zmanjka.
-------------------------------------------------------------------------

 


*zdravniki in sodniki
** katerega oni ne vidijo, ker ne leži zunaj



************************************************************************

Kako smešen je vaš svet.
Osmrtnica.
Spet ena kapljica je izpuhtela,
vendar morja to ne prizadane.

************************************************************************


tu počiva zvezdnica severa,
to v marmorju je njen epitaf:


Image2.jpg


Naslednja pesem je posebni poklon nečakinji Darji za njen rojstni dan

                   PREHITEVAM   ČAS

Čas živih dni neustavljivo drsi
                        preko obzorja minljivosti.

Zdaj odhajam onstran morja,
                  kjer preteklo ukloni se prihodnosti.

Kdaj povrnem se nazaj
                         - še sam ne vem trenutka -
da povem, kako vodijo ta svet
                              moje lahne misli.

 


 

************************************************************************

Pregovorna razlaga božanske ali živalske nravi oziroma značaja človeka

Kar z ritjo naredi, z glavo podpre.

Kar z glavo naredi, z ritjo podre.

************************************************************************

 


ŠČEPEC SOLI  ( Bog daj nespoštljivemu bedaku )

Zjutraj sapo je zajel, a večera ni dočakal.
Na ulici mimoidočih (-m) prodajal je prigirizke,
           ko ugriznil je v kislo jabolko preizkušnje.
Ščepec soli mi je odrekel,
           le toliko da mojemu paradižniku bi okus popravil.

Uboga para, ničvredna, mar ni razumel jezika?
Ne. Bil je pač eden v neskončni vrsti kopij,
ki jih je natisnilo življenje in smrt pogoltnila.
Še zadnjič se obupno je napihnil, kakor da je kralj sveta.
A čarovnija ni uspela. Ostal je žaba.

Korak mi predolgo ni zastal. Gnalo me je upanje,
da še pred mrakom našel bom kopijo, v kateri so barve oživele.
Razočarani, pa vseeno potolaženi smo dobrotniki sveta.
Skoz
nas sončna luč in zrak in čista voda brezplačno priteka,

na svet bednih se v slapovih steka, v zameno ničesar ne zahteva.
Le kanček spoštovanja mi nakloni.
Sicer v ognju, ki (lahko) dajo ga sinje oči,
še isti hip zaustavim ti nesmiselni utrip.
Skrivnost za vselej nosim v sebi.

 

                                              


VESolju * preDAN


Prav NIČesar NOČem,
ker že VSE sem, ker že VSE vem.

Opomba: ampak zabavno se je igrati z ljudmi in njihovimi fantazijami





 KER NISI SAMO BESEDA NA PAPIRJU

 

Če ne moreš zadrgniti zanke okrog vratu nesramno podjetnih,
ki brez sramu davijo rajo,
 potem beseda Bog nima nobenega pomena.

Če ne moreš brcniti v ječo debele riti in politike,
ki za lasten žep siromašijo svet,
potem beseda Bog nima nobenega pomena.

Če ne moreš poslati pod zemljo vseh tistih,
ki iz navade, zaradi požrtije, koljejo živa bitja,
potem beseda Bog nima nobenega pomena.

Če ne moreš zdrobiti lobanje, srca, stopiti na prste
krutim narodom, ki (s križem, srpom ali svastiko) sejejo smrt,
potem beseda Bog nima nobenega pomena.

Če ne moreš upihniti plamena v očeh, ki jih zanima samo materija
 in ki mrtvo begajo naokoli, po policah (zdaj tudi na spletu),
potem beseda Bog nima nobenega pomena.

Če ne moreš prisoliti krepke zaušnice bedakom,
ki se nikoli ne priklonijo veličastnemu soncu,
potem beseda Bog nima nobenega pomena.


************************************************************************

S kančkom hvaležnosti bi človek lahko obdržal vse, kar mu Bog podari iz ljubezni.
A večina, ti bedniki, niti tega ne zmore, zato naposled
prav vse izgubi.

************************************************************************

Kjer ni ljubezni do Boga, ni ljubezni do Sebe.
Kjer ni ljubezni do Sebe, ni ljubezni do drugih.
Kjer ni ljubezni do drugih, kjer ni ljubezni do drugih,
je svet najgloblji pekel - kraljevina denarja in seksa,
kjer sonce v mukah zahaja; tako imenovana zahodna klavzura,
kajti kako si taka beda lahko zaslu
ži naziv zahodna kultura.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
svojevrstveni meditaciji
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Zavedaj se! doslej je bilo vse tvoje početje popoln nesmisel,
čeprav so se drobne utvare (zadovoljstva), ki jih nudijo majhne reči,
tebi zdele smiselne, o
žival v človeškem telesu.
Izmotaj se iz je
če tega sveta, v katero si se sam zaklenil
in v zmoti odvrgel klju
č skozi okno – omotičen pozabil, kdo si.


DOLGA  PRIPRAVA

10 rodov mojih prednikov je poraženo zapustilo planet,
toda zvaliti krivdo na druge je nedopustno.
Blišč znanja ni vreden zanikanja,
za katerim se plazijo sence!

10 grobov je posutih s cvetjem nežno bilo,
da nehote vprašal sem sebe, kaj je smisel prihoda.
Zaman bi bile minute oklevanja,
če skozi špranje časa (
iz notranjosti)  zaveje vonj po življenju.

Zato 10 let, včasih v mislih, pogosto brezglavo,
iskal sem odgovore jasne in krasne.
Za prodor v duha so si sledile metode obleganja;
utišal sem ga, s potovanji po znanih deželah zopet razvnel.

Še 10 let sem vztrajal na svojih bregovih,
da svetovi kot privid končno po šivih so pokali
in so se pokazali sledovi garanja –
odbleski besed in črnila, zlasti umiranje lastnega ega.

Ćas je dozorel, odvrgel svoje robustne okove.
V 10 dneh, zavzeto prisluženih, v bližini
velike duše
vse, kar komu bi mučno se zdelo, bilo je poplačano.
Na zakonito čelo se vrnila je krona, (ne ona sestra nevednosti).

Večna je tvoja slava spoznanja, Bog, vrednost guruja neskončna.



MED SLADKORJI SI MED

Vsebujoč vse dobro, kar redko se zgodi,
da v kotlini brez zemlje cvet vzbrsti.
Skrbno hraniš – dokaze – sicer tudi mene dvom bi prevzel,
a tako mučne usode meni ne dopustiš.

Hvala.

Potem spet pričaraš mostove, o kraljica premnogih rešitev.
Kdo si, zelo potrpežljiva, neznanka?
Zakaj me nisi že zgodaj objela?
Res sem bedak, a nisem edini,
v slepoti žal napačni odsevi so možni.

Čudovito !

Več topline premoreš kakor sonce,
saj združuješ celo sence, zopet v svojem sijaju.
Priznati moram, da je tako.
Samo ti v brezvetrju odpihneš še zadnje ovire,
na poti kvišku povezuješ vse živo
(zato) studenec moje ponižnosti zares je preskromen poklon.

Bodi moja zvesta spremljevalka, skrita pod imenom Ljubezen,
skozme za ljudi odkrita.

 



SREČNA SMOLA

Kratkotrajna sreča, ti nesreča.
Zgradil revež je dosti gradov (v oblakih).
Nadzornik misli jih hipoma sesuje.

Smrt otroka...bodi v opomin,
kako poslej čim plemeniteje živeti.
Sprejmi poraz naslade kot seme nove paradigme
(bolj življenjske), kot svojo prvo zmago!

Sedaj le išči tisti nasmeh izgubljeni,
pravo pot, nikoli več srečo opotečo.


************************************************************************

Misli:

Težko je biti živ od mrtve hrane.

 

Ko se vrnem, moj dom je svetišče,
kadar ga zapustim, je navadno smetišče.

 

Nerodna situacija. Ne morem reči: »Pojdi k vragu!« ker si že tam.

 

Za glavobol (povzročen) od ljubezni,
poljub je hitro zdravilo.

************************************************************************

Če karkoli lahko si zaželim, Bog, izpolni mi eno samo željo,
                         da sem kakor Ti (svoboden, srečen, samosvoj),  da nimam več želja.

V  ELEMENTU  TVOJE  BLIŽINE  NAPOSLED  UGASNEJO  MUKE

 

Čeprav  samo veter si,ki hladi zgarano telo,
ali svetloba le, ki mavrično izrisuje moj svet;

V mehkobi vode zdaj spet te prepoznam,
na dan priplava naj resnica.
Preprosta, da skoznjo nam vlivaš življenje -
si mati, ki neguje na stotero načinov.

Kakor sveže puščavske noči imaš svoje skrivnosti,
za lačne, otrple, utrujene beduine kot ogenj
prasketaš pod zvezdnatim nebom.

Tudi zemlja je rodovitna, zgolj po tebi cvetoča, okrasna.

Kot prostor in čas vseskozi dihaš, se širiš in krčiš,
ker edino tak hočeš biti.

Vse si v vsem, nikomur enak,
nisem jaz tisti pravi junak.
Sam presodi! Sem tvoj ali nisem?
Brez Tebe sem največji nič.

 



 

 

Svoboden si , ko si v vsakem trenutku pripravljen storiti nekaj,
kar bo vznemirilo nesvobodne ljudi, jih navdalo z nelagodjem.

Če si v stanju svobode, nimaš več vprašanj, ki si ti zdijo pomembna in so (glede na motiv) drugačna od otroške radovednosti.
Npr.: Sprašuješ ljudi, da bi  spoznal njihovo mišljenje, navade ali slabosti; in jih na ta način podredil in izkoristil za doseganje svojih ciljev.






 

moški glas (pevec, izvajalec); drugi moški glas, ki skozi pesem komentira; ženski glas; refren
ta barva označuje eno ali dve možni različici dela besedila

                        Od krsta do krste

Uglasbena za vas, je zgodba ta resnična,
ni zgled, kar zmore mati bledolična,
ja, ja, vsem znana fina gospodična.

V ZAPRAŠENEM PREDALU SAMEVA BABIČIN NASVET

Za ljubezen mera ni užitek,
če je zrela bera čarobni je napitek,
sicer, moj, moj, prirast ni ravno dobitek.

DOBRODOŠLI, 8 MILJARDNI DELČEK** VELIKE ČREDE;
IN S TEM ŠE ENA ŽIVLJENJSKA POT SE JE ZAČELA.


**DEL
T
’KO NEKAK ŠE ENA ŽIVLJENJSKA ZGODBA…

Že kot otrok drobnih trikov si se učil,
kako na en mah dve muhi boš ubil.
Ne, ne, ni šala, če fant je nagajiv.

       Od krsta do krste
v tem sprevodu ni nakupov mimo vrste

Razvajen dodobra in rahlo zavaljen zajahal** si mladost,
za vsako mrho bi požvižgal brez misli na krepost,
nemalo cvenka si sfrčkal za norost.


**dočakal

V NAŠI  DOBI  TAK STREMUH, UH,
KLJUB VSEMU DO UGLEDNE IZOBRAZBE SE PRIGREBE

**TA PRAV'  STREMUH, UH,

Fej, fej, dandanes na žalost vse se kupi,
zato glej, kako hitro splahnijo upi,
ko po žilah naveličanih
** pretakajo se strupi.

žal dandanes vse se kupi,

**čistokrvnih

        Od krsta do krste
v tem sprevodu ni nakupov mimo vrste

Jok sužnjev te ne gane, modrih ne trpiš,
ah, ah, ubog si
- za sebe le živiš,
da pridobiš, kar želiš.

STEKLENA KROGLA PA PREROKUJE: "Vse pridobljeno bo izgubljeno!"

Materialistova doba, vse tja do groba, polna je naslade.
Poglej, kako postarano telo v hipu zdaj propade!
Zaman, kot kaže, če narava ne laže, nab(i)ral si svoje navidezne zaklade.

        Od krsta do krste
v tem sprevodu ni nakupov mimo vrste

LEPO JE ŽIVETI ZA ZDRAVE IDEALE.
POZORNOST DO DRUGIH TOREJ KRASI NAJ TVOJ SVET,
PRISTNA LJUBEZEN BOGATI VES VAJIN PLANET !
POČUTIM SE, KAKOR DA VESOLJE NA NOVO ODKRILI SMO SPET
- RAZODET.

 

*************************************************

    OD KRSTA DO KRSTE

ZA ZAČETEK (s)lastna ZABLODA,
SLEDI povsem nekoristno TAVANJE V TEMI.
PRIČAKUJ grenko SKLEPNO DEJANJE, ti ZGUBA!

************************************************

Raznežen tiho prenavlja se svet,
zaradi naju
(bil si spočet) tako lep, tako svet.

Zrela ljubezen bogati najin svet,
tako tih, tudi lep, tako svet.

Živa svetloba obliva me, prenovil bom svet,
čaroben za naju, tako lep, tako svet.

Poljubi svetlobo, da oblila bo svet,
skrivnosten za naju, tako lep, tako svet.

 

 

ZAPUŠČENA SLUŽBA

 

Rad bi vam pomagal, a ne morem,
ker zašli ste, zaljubljeni v laži,
laži v imenu noči,
laži v imenu moči,
laži kardinalne, ki od mene vas loči,
laži, zaradi katerih srce poči.

 

Bog miru tedaj umira, kadar prehrupni so zvonovi; morda ne spite, a niste budni.
Med bregovi, za zidovi, v privid ujeti,
ujeti v meje brez sledu resnice,
ujeti v meje skrajne desnice,
ste kakor sužnji brez pravice,
ste sužnji, umirajoči na žrtveniku medijske novice.

 

Dvomim, da se boste spremenili po svoji volji.
Prepozno je, ko mavrico zagrne tema,
tema, ki vse živo izbriše,
tema kot največji odmik od svetlobe, ki upanje izriše,
tema (vaših) neizvirnih misli, sivih kakor hiše,
tema mi ni gospodarica; zaradi nje zapiram vse nebesne niše.

 

Bila je dolgotrajna služba moja, poresnici povedano, sedaj je zapuščena.


************************************************************************

 

Človeka se meri po tem, koliko ima želja.
Torej po količini karme, ki jo ustvari.
(Ne meri se ga po teži, velikosti, barvi kože, znanju, značaju, položaju.)

 

Eureka! Izumil sem fantastično napravo, najsposobnejši računalnik,
ki daje odgovor na vsa vprašanja.
(Op.:  um porodi vas vprašanja.)

 

Nemir uma je vprašanje (njegov vzrok), mir je potetakem odgovor (na vsa možna vprašanja).
Ko je vzrok odpravljen, posledica ne more obstajati.
Torej utišaj svoj (opičji) um !

ZLATO PRAVILO: ne dajaj obljub, ki jih ne moreš izpolniti.
Vsaka (tvoja) obljuba je laž oziroma ima priokus laži,
kajti skrivnostna narava presega tvoj razum in zato ne veš niti tega,
ali boš jutri živ.
Zato ne obljubljaj ničesar.
Ljubi, namesto obljubi !
Živi danes (svobodno), jutri je ustvarjen za sužnje, ki jih oživljajo grižljaji upanja
(katerim je upanje glavna hrana).
Zbudi se danes, sedaj živi svobodno, čemu jutri umirati.

************************************************************************



MAR SPLETA NAVADE?

NA PAMET RED VESLA

v zmešnjavi črk najdi primeren naslov

 

NE VE MLADA PRESTA

PETARDE V MASLENA

VLADAR MESTA PENE

PRSTANA LEVE DAME

PAMETEN DAR SLAVE

VEM, PRSATA LEDENA

 

 

PREMLADA NEzVESTA

 

Pridi moja premlada nevesta mala!

Razgali me, da ne bom samo svoj!

Nečujno bitje srca, med prsti privid so brhke prsi.

Vdahneš kakor otrok ob rojstvu, zapored zavzdihneš.

 

Skrivaj dehtiš - po jasminu? - kot princesa (spoznaj se) v davnem spominu!

Sredi noči - ko za res hipno obmolči vse - mir je,

zato lahko čutim, kako drhtiš ob meni,

kakor viharna misel, ki v mesečini se utaplja brez pomoči.

 

Zakaj si znorela in ne_dozorela?

 

Zaman hrepeniš po združitvi in čakaš omamnost poljubov,

saj - jaz vem - nemogoča misija je to;

Bodisi da v meni živiš in se nisva nikoli ločila,

kakor ime si pripadajoča mi, ti, moja druga narava v nenehnem pripovedovanju.

 


************************************************************************


     vrnitev na kazalo pesmi


Pošljite e-pošto


Web Statistics and Counters Web Statistics and Counters