O interaktivnosti:

Interaktivnost je dandanes morda še malce neznan pojem, ki pa vse bolj odločno trka na duri jutrišnjega dne (človeštva). Najprej si poglejmo, kaj sploh pomeni navedena skovanka. Beseda interaktivnost namreč izhaja iz dveh latinskih izrazov (inter – med; activus – delovanje, vplivanje, učinkovanje), sestavljeni izraz pa naj bi pomenil medsebojno delovanje oz. medsebojno vplivanje. To se lahko dogaja na relaciji: oseba – oseba, predmet – predmet, uporabnik (oseba) – naprava (predmet). Trenutno vzemimo pod drobnogled zlasti slednje.

Razmah interaktivnosti v tej kategoriji je tesno povezan z razvojem sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij (računalnik in računalniška omrežja; zlasti Internetno). Vse to nam je prineslo interaktivno TV, interaktivne računalniške igre, interaktivno umetnost…, ki uporabniku omogočajo, da po svojih željah vpliva na vsebino in zaporedje dogodkov, se pravi, da oblikuje predmet svojega zanimanja.

Isto ponuja tudi prva slovenska interaktivna pesem. Povabi nas k ustvarjalnemu sodelovanju. Podobno kakor majhni otroci s sestavljanjem LEGO kock – te so praktično nepogrešljivo didaktično sredstvo vsakega malčka – skozi igro razvijajo svojo ustvarjalnost, lahko skozi interaktivno pesem (na povsem nov način) nadgrajujete – tako mladi kakor malo manj mladi – doseženo ustvarjalnost v neko višjo obliko.

V preteklosti smo bili vajeni, da je vloga bralca ostajala omejena le na tolmačenje in podoživljanje vsebine besedila oziroma sporočila, s katerim nas posamezni literarni izdelek želi obogatiti ali, če ne drugega, vsaj popestriti naš vsakdanjik ter ga narediti bolj zabavnega in kratkočasnega. Koliko je pri tem uspešen ni odvisno zgolj od spretnosti avtorja, ampak precej tudi od samega bralca. Šele njegova domišljija in trenutno notranje razpoloženje namreč določata, ali lepše rečeno, obarvata neko pesem ali zgodbo v njune izrazne odtenke. Tako vsak posameznik do neke mere v brano besedilo vnaša samega sebe in mu daje neko dodatno živ(ahn)ost. Kljub vsemu pa trdna zgradba - takšna kakršne smo bili vajeni pri vseh dosedanjih literarnih delih - bralca na žalost za marsikaj tudi prikrajša. Nenehoma mu dokaj togo narekuje razvoj dogodkov, zaradi česar bralec nujno ostaja v močno podrejenem položaju glede na avtorja; še tako bujna domišljija ga ne more rešiti iz tega položaja, saj ima vseskozi nekako 'zvezane roke'.
Prva slovenska interaktivna pesem naredi korak naprej. Z njej lastno prožno zgradbo povabi ljubitelja poezije, da se otrese svoje vsiljene in omejene vloge opazovalca. Omogoča mu, da postane soustvarjalec, kar mu v klasični literaturi ni bilo dano. Bralcu se nenadoma ponudi, da prevzame dejavnejšo vlogo pri oblikovanju sporočila in izraznemu načinu besed, s katerimi stopa in se staplja v vzajemen odnos. Postane neposreden udeleženec igre besed, na kar navsezadnje lahko strnemo vso besedno umetnost - literaturo. Ta preskok je postal možen po zaslugi pripomočka, ki je močno zaznamoval sedanjo generacijo in postaja, zdi se, že kar nepogrešljiv del sodobnega sveta (dokončna presoja o tem je prepuščena vam), čeprav nikoli ne bo zmogel preseči naravne inteligence (človeškega) duha. Kakorkoli že, pesem Ljubezen je Bog je Ljubezen, ki je pred vami, uporablja moč tehnike. Zdelo se mi je namreč priročno, da vam skoznjo vsaj nekoliko približam resnično neopisljivo in neizrekljivo razsežnost (premoč) duha. Upam, da bo pesem uspela nakazati ljubitelju pisane besede neslutene možnosti, ki nam jih ponuja naš lasten um, računalnik, ki uporablja preproste ukaze besede (preko sto tisoč nam jih podarja naš materni jezik), treba si je le vzeti časa, da ga s pomočjo njih 'sprogramiramo' v nekaj, kar bo zrcalilo bogastvo naših notranjih duhovnih razsežnosti. Vprašanje se tako ne glasi Biti ali ne biti?, temveč Zakaj biti, če so lahko besede?
(Op.:'biti' so osnovni gradniki programa v računalniških sistemih, medtem ko se 'besede' igrajo isto vlogo v programih našega duha).
Zakaj računati z računalniki, če lahko čaramo s čarunalniki?