|
O
interaktivnosti:
Interaktivnost
je dandanes morda še malce neznan pojem, ki pa vse bolj odločno trka na
duri jutrišnjega dne (človeštva). Najprej si poglejmo, kaj sploh pomeni
navedena skovanka. Beseda interaktivnost namreč izhaja iz dveh latinskih
izrazov (inter – med; activus – delovanje, vplivanje, učinkovanje),
sestavljeni izraz pa naj bi pomenil medsebojno delovanje oz.
medsebojno vplivanje. To se lahko dogaja na relaciji: oseba – oseba,
predmet – predmet, uporabnik (oseba) – naprava (predmet). Trenutno vzemimo
pod drobnogled zlasti slednje.
Razmah
interaktivnosti v tej kategoriji je tesno povezan z razvojem sodobnih
informacijsko-komunikacijskih tehnologij (računalnik in računalniška omrežja;
zlasti Internetno). Vse to nam je prineslo interaktivno TV, interaktivne
računalniške igre, interaktivno umetnost…, ki uporabniku omogočajo, da
po svojih željah vpliva na vsebino in zaporedje dogodkov, se pravi, da
oblikuje predmet svojega zanimanja.
Isto
ponuja tudi prva slovenska interaktivna pesem. Povabi nas k ustvarjalnemu
sodelovanju. Podobno kakor majhni otroci s sestavljanjem LEGO kock – te
so praktično nepogrešljivo didaktično sredstvo vsakega malčka – skozi
igro razvijajo svojo ustvarjalnost, lahko skozi interaktivno pesem (na
povsem nov način) nadgrajujete – tako mladi kakor malo manj mladi – doseženo
ustvarjalnost v neko višjo obliko.
V
preteklosti smo bili vajeni, da je vloga bralca ostajala omejena le na
tolmačenje in podoživljanje vsebine besedila oziroma sporočila, s katerim nas posamezni literarni izdelek želi obogatiti
ali, če ne drugega, vsaj popestriti naš vsakdanjik ter ga narediti bolj
zabavnega in kratkočasnega. Koliko je pri tem uspešen ni odvisno zgolj
od spretnosti avtorja, ampak precej tudi od samega bralca. Šele njegova
domišljija in trenutno notranje razpoloženje namreč določata, ali lepše
rečeno, obarvata neko pesem ali zgodbo v njune izrazne odtenke. Tako vsak
posameznik do neke mere v brano besedilo vnaša samega sebe in mu daje
neko dodatno živ(ahn)ost. Kljub vsemu pa trdna zgradba - takšna kakršne
smo bili vajeni pri vseh dosedanjih literarnih delih - bralca na žalost
za marsikaj tudi prikrajša. Nenehoma mu dokaj togo narekuje razvoj dogodkov,
zaradi česar bralec nujno ostaja v močno podrejenem položaju glede na
avtorja; še tako bujna domišljija ga ne more rešiti iz tega položaja,
saj ima vseskozi nekako 'zvezane roke'.
Prva slovenska interaktivna pesem naredi
korak naprej. Z njej lastno prožno zgradbo povabi ljubitelja poezije,
da se otrese svoje vsiljene in omejene vloge opazovalca. Omogoča mu, da
postane soustvarjalec, kar mu v klasični literaturi ni bilo dano. Bralcu se nenadoma ponudi, da prevzame dejavnejšo vlogo pri
oblikovanju sporočila in izraznemu načinu besed, s katerimi stopa in se
staplja v vzajemen odnos. Postane neposreden udeleženec igre besed, na
kar navsezadnje lahko strnemo vso besedno umetnost - literaturo. Ta preskok
je postal možen po zaslugi pripomočka, ki je močno zaznamoval sedanjo
generacijo in postaja, zdi se, že kar nepogrešljiv del sodobnega sveta
(dokončna presoja o tem je prepuščena vam), čeprav nikoli ne bo zmogel
preseči naravne inteligence (človeškega) duha. Kakorkoli že, pesem Ljubezen
je Bog je Ljubezen, ki je pred vami, uporablja moč tehnike. Zdelo se mi je namreč
priročno, da vam skoznjo vsaj nekoliko približam resnično neopisljivo
in neizrekljivo razsežnost (premoč) duha. Upam, da bo pesem uspela nakazati
ljubitelju pisane besede neslutene možnosti, ki nam jih ponuja naš lasten
um, računalnik, ki uporablja preproste ukaze besede (preko sto tisoč nam
jih podarja naš materni jezik), treba si je le vzeti časa, da ga s pomočjo
njih 'sprogramiramo' v nekaj, kar bo zrcalilo bogastvo naših notranjih
duhovnih razsežnosti. Vprašanje se tako ne glasi Biti
ali ne biti?, temveč Zakaj biti, če so lahko besede?
(Op.:'biti' so osnovni gradniki programa v računalniških sistemih, medtem
ko se 'besede' igrajo isto vlogo v programih našega duha). Zakaj
računati z računalniki, če lahko čaramo s čarunalniki?
|